Vrteče se plošče so mrtve!

Objavljeno: 29.6.2010 | Avtor: Matjaž Jeruc | Kategorija: Veliki test | Revija: Junij 2010 | Teme: preizkus, ssd

Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.

Pogon SSD je pomnilniška enota, ki za shranjevanje podatkov ne uporablja vrtljivih magnetnih plošč, temveč pomnilnike flash in RAM. Sodobni pogoni SSD ("solid state drive") so zasnovani na več flash pomnilnikih tipa NAND, ki jim za hitrejšo komunikacijo med sabo dodajo DRAM predpomnilnik (več o nastanku pogonov SSD in njihovem razvoju si lahko preberete v lanskoletni aprilski številki naše revije).

Podiranje hitrostnih rekordov

Izdelovalci iščejo vedno nove in nove načine, kako pogonom SSD dodati še nekaj prepotrebnega pospeška, ki bi njihov izdelek dvignil iz povprečja. Prvi poizkusi pohitritve so šli predvsem v smer izkoriščanja različnih tipov NAND flash pomnilnika. Najpogostejši v pogonih SSD za domačo rabo je pomnilnik Multi-level cell (MLC), ki zmore v eno celico ob pomoči različnih nivojev električnega naboja zapisati več kot en bit podatkov, najpogosteje dva bita na celico. Ta pomnilnik je zaradi gostejšega zapisa podatkov cenejši, a pogosteje podvržen napakam v prenosu, ki se z višjim številom zapisov le še stopnjujejo in posledično pomenijo nekoliko krajšo življenjsko dobo pogona (okoli 10.000 zapisov na celico).

V pogonih SSD za strežnike, kjer obenem teče veliko IO operacij, pa najpogosteje najdemo dražji pomnilnik Single-level cell (SLC), ki shrani po en bit podatkov na celico in s tem zagotavlja hitrejše prenose, manjšo porabo energije in daljšo življenjsko dobo celic.

Intel je med prvimi v svojih pogonih SSD začel z eksperimentiranjem zaporedne vezave NAND flash pomnilnikov, ki jim poveljuje krmilnik s sposobnostjo ustvarjanja RAIDu podobnih polj. Zadeva se je povsem posrečila tako z vidika višjih hitrosti prenosa podatkov kot povečane zanesljivosti delovanja in dandanes praktično ne najdemo več pogona, ki ne bi vseboval neke podobne tehnologije, Intelu pa je, sicer za kratek čas, prinesla pomembno tehnološko prednost. Trenutno najzmogljivejše krmilnike, poleg Intela, izdelujejo še Sandforce, Samsung in Marvell, nekaj slabše pa se trenutno odrežejo JMicronovi.

Pozor!

Uporabniki in bodoči uporabniki tokratnega zlatega Monitorja, modela Crucial C300, pozor! Zadnja posodobitev strojne programske opreme (firmware), je, kot kaže, problematična. Nekateri uporabniki v spletu namreč poročajo, da jim je nadgradnja uničila pogon, oz. ga spremenila v "opeko" (brick). Sami te nadgradnje nismo preizkusili, ker se je pojavila po zaključku redakcije.

Težave z datotečnim sistemom?

Povsem svoja zgodba k povečanju zanesljivosti prenosa podatkov in življenjske dobe delovanja pogonov SSD pa so programske prilagoditve. Prav zaradi omejenega števila zapisov v posamezno celico so izdelovalci razvili različne bolj ali manj uspešne programske rešitve (t. i. wear leveling), ki pogon silijo k zaporednemu zapisovanju podatkov. Ves smisel tega početja je namreč v tem, da so vse celice enakomerno uporabljane in da do degradacije celic ter s tem zmanjšanja zmogljivosti pogona pride kar najkasneje. Prav zaradi tega lahko dandanes pri pogonih SSD preprosto pozabimo na t. i. defragmentacijo, četudi operacijski sistemi Windows (Vista in starejši, deloma pa tudi Sedmica) še vedno zaznavajo razdrobljenost podatkov in jo poskušajo popraviti! To početje vsem uporabnikom z modernimi pogoni SSD močno odsvetujemo, saj razen nepotrebnega premikanja podatkov in trošenja kvote največ 10.000 zapisov na celico nima nobenega vpliva na hitrost pogona.

A komaj dobro leto dni nazaj so bile stvari še kako drugačne! Takoj po uveljavitvi pogonov SSD kot cenovno dostopne alternative klasičnim magnetnim pogonom so nastale težave z degradacijo hitrosti zapisovanja podatkov. Zaradi razlik v delovanju klasičnih magnetnih pogonov in SSDjev se je povečevalo število "izgubljenih" podatkov, ki jih ni uporabljal več noben program in so zgolj zasedali pomnilniške bloke (pogoni SSD zaradi omejitve tehnologije ne zmorejo dopisovati podatkov v pomnilniške bloke, lahko le izbrišejo ves blok in ga znova zapišejo). Ena izmed rešitev takrat je bil tudi Diskeeperjev program za defragmentacijo in optimizacijo pogonov SSD (opis najdete v lanskoletni januarski številki Monitorja), dandanes pa je rešitev strojni diskovni ukaz TRIM. Ta dovoljuje operacijskemu sistemu neposredno komuniciranje s pogonom SSD; sporoča, kateri podatkovni bloki niso več v rabi in se lahko popolnoma zbrišejo, ali pa v predpomnilniku samodejno sproži ukaz brisanja celotnega bloka, ki ga napolni s starimi in novimi podatki. Pogoni SSD kljub daljši uporabi torej ne razdrobijo ali izgubijo podatkov in tako hitrost prenosa podatkov ostaja ves čas na enaki ravni. Opozorimo naj še, da uporaba ukaza TRIM (uporablja ga seveda operacijski sistem) brez ustrezne nadgradnje deluje le v Windows 7 in Windows Server 2008 R2.

Plusi in minusi leto dni pozneje

Seznam slabosti se je od lanskega leta nekoliko skrajšal; nizke hitrosti zapisovanja manjših datotek so pri vseh pogonih nove generacije praktično preteklost. RAID krmilniki NAND flash pomnilnikov so postali nesporen standard v vseh novejših izdelkih, pa tudi strojni TRIM ukaz prinaša bistvene pohitritve zapisovanja in to rezultati naših preizkusov samo potrjujejo. V dokaz naj omenimo hitrostnega rekorderja, Crucialov C300 RealSSD, ki je v Windows XP SP3 brez ustrezne podpore ukazom TRIM dosegel kar 12-krat slabše rezultate pri naključnem zapisovanju manjših datotek.

Omejenost ciklusov branja in pisanja je dandanes tudi v vsakdanji rabi vedno manjši problem, saj so praktično vsi izdelovalci dvignili življenjsko dobo MLC NAND flash celic na 10.000 bralno/pisalnih ciklusov (prvi pogoni so se ustavili že pri 1000 ciklusih). To skupaj z uporabo "wear leveling" tehnologij zadošča za celih 5 let zapisovanja med 50 in 100 GB na dan. Pomislite, kdaj ste pri domači rabi nazadnje zapisali 100 GB podatkov na dan več dni zapored? Industrijski SSD pogoni s SLC NAND flash celicami so letvico dvignili še veliko više: številke se začnejo pri 100.000 bralno/pisalnih ciklusih, končajo pa pri več milijonskih. Vrednosti MTBF (vmesni čas med dvema napakama) pri nekaterih pogonih segajo v milijone ur (nekateri izdelovalci jih niti ne navajajo, ker jim jih še ni uspelo izmeriti), večina napak pa se za razliko od klasičnih magnetno-diskovnih pogonov zgodi pri pisanju, to pa pogoni brez posredovanja uporabnikov sami popravijo.

Visoka cena SSD pogonov se je v letu dni dokaj "prizemljila". Lani je hitrostni rekorder, Kingston Intelov pogon prve generacije SSDNow tehnologije, presegel ceno 6 evrov za GB zmogljivosti, letošnji hitrostni rekorder pa se je spustil pod 3 evre za GB! Na preizkusu ni noben pogon presegel meje 4 evrov za GB zmogljivosti, povsem spodoben model Intelove Value serije pa se je že močno približal meji 100 evrov za kos. Kljub temu so pogoni SSD še vedno daleč od zneska nekaj centov za GB pri 3,5-palčnih modelih klasičnih magnetno-diskovnih pogonov, a v prihodnje iščejo svoj prostor pod soncem v segmentu prenosnikov in netbookov (kjer šteje poraba energije) in kot sistemski pogoni za vse navdušence, ki iščejo kompromis med ceno in hitrostjo prenosa.

Dobre lastnosti pogonov SSD so po enem letu še izrazitejše: hitrosti prenosa podatkov pri branju so z uvedbo novega vmesnika SATA III (s prepustnostjo do 6 Gb/s) vmesnika že presegle mejo 300 MB/s pri MLC NAND flash pogonih za vsakdanjo rabo. Iskalni časi so tako nizki, da jih večina starejših programov za preizkušanje značilnosti pogonov sploh ne zna izmeriti, raven branja podatkov je vseskozi enakomerna. Pogoni za domačo rabo so povsem neslišni, lahki za prenašanje, poraba električne energije je nizka (pri večini pogonov se giblje nekje do 5 W), mehanske okvare so redkost.

Z raznimi programi lahko zelo natančno preverimo zdravje pogonov SSD.

Resno, kako se v praksi obnese pogon SSD?

Številke nam le stežka prikažejo realno sliko tega, kako se pogoni SSD obnesejo v praksi, zato bomo nekaj vrstic namenili tudi praktičnemu vidiku uporabe pogonov. Prva zares opazna razlika je hitrost zagona in namestitve operacijskega sistema; Microsoftova Okna 7 se na najhitrejšem pogonu (Crucial C300) zaženejo v manj kot 20 sekundah (zgolj operacijski sistem s popravki in gonilniki, brez dodatnega programja), na najhitrejšem klasičnem pogonu pa so bili zagonski časi vsaj 10 sekund daljši (razlika bi se po daljši uporabi in razdrobitvi podatkov nedvomno povečala v korist pogonov SSD). Razlike med pogoni SSD so nekaj manjše, med najhitrejšim in najpočasnejšim je bila razlika le nekaj sekund. Windows 7 Ultimate so se na najhitrejši pogon SSD namestili v slabih 10 minutah (s ključka USB), razlike med pogoni pa so bile najbolj očitne pri postopku kopiranja in razširjanja namestitvenih datotek.

Splošna odzivnost sistema se s prehodom na pogon SSD izboljša, je pa, po našem sicer dokaj subjektivnem občutku, precej bolj opazna v Oknih XP kot v Sedmici (morda zaradi posodobitev datotečnega sistema?). Škrabljanja in praskanja pogona, ki lahko po nekaj mesecih uporabe magnetno-diskovnih pogonov postane zelo očitno, seveda ni slišati. Kopiranje podatkov in priprava nanj sta skoraj trenutni, zagonski časi programov in iger so krajši, premori v delovanju, ki nastanejo kot posledica prezasedenosti (pogosto prav s strani antivirusnih programov), so krajši. Pravzaprav vas lahko na trenutke kot strela z jasnega prešine, da je pred vami popolnoma nov in zmogljivejši računalnik, čeprav ste mu zamenjali le pogon za hrambo podatkov. Da, občutek bo najverjetneje boljši, kot če mu zamenjate procesor.

Slovarček pojmov

SSD (Solid State Drive) - "disk", ki nima več vrtečih se magnetnih plošč, temveč pomnilnik flash.

S.M.A.R.T. (Self-Monitoring, Analysis, and Reporting Technology) - sistem nadzora nad različnimi indikatorji zanesljivosti in preprečevanja napak.

LBA (Logical block addressing) - splošna shema, ki določa lokacijo podatkovnih blokov na napravah za shranjevanje podatkov.

APM (Advanced power management) - sistem za varčevanje z energijo.

NCQ (Native Command Queuing) - tehnologija za optimizacijo zmogljivosti SATA pogonov, predvsem diskovno-magnetnih. Pri pogonih SSD se uporablja za sočasno zagotavljanje ukazov pogonu, medtem ko je sistem zaposlen z izvajanjem procesorskih opravil.

TRIM - neposredno komuniciranje sistema s pogonom SSD (glej poglavje o datotečnem sistemu).

Svetla prihodnost trd(n)ih diskov

Opažamo, da se je razvoj pogonov za hrambo podatkov v celoti preselil na področje flash pomnilnikov in da klasični magnetno-diskovni pogoni stagnirajo. Pospešen razvoj prinaša tudi vedno nižje cene, manevrskega prostora za izboljšave pa je, kot kaže, še več kot dovolj; tega za "vrtljive" pogone ne moremo reči. Med ponudnike pogonov SSD so se zdaj podali tudi izdelovalci, ki so sinonim za klasične pogone, kot na primer WD (čeprav še ne razvija lastne tehnologije). Kljub temu ni realno pričakovati, da bodo pogoni SSD popolnoma izrinili magnetno-diskovne pogone, le tržni deleži in namembnost obeh tipov se bo spremenila in bo še bolj ciljno usmerjena.

V Sloveniji se razmere od lani niso bistveno spremenile. Preizkusili smo lahko le sedem pogonov štirih različnih izdelovalcev, dva pogona sta bila tehnološko že nekoliko zastarela (to pri pogonih SSD pomeni le leto, največ dve razvoja). Pogrešali smo OCZjeve novosti, pa tudi novih igralcev nam na trgu ni uspelo preizkusiti (WD, Samsung). Glede na majhnost slovenskega trga smo lahko pravzaprav zelo zadovoljni, da uvozniki poskrbijo vsaj za dostopnost boljših izdelkov pogonov MLC SSD, SLCji so dostopni izjemoma in po naročilu.

Priznati moramo, da so se razlike med različnimi izdelovalci najnovejših generacij pogonov precej zmanjšale, razlike v primerjavi s klasičnim pogonom pa se le še večajo, tako da z nestrpnostjo pričakujemo, kaj nam bo prineslo naslednje leto. Nasvidenje torej ob letu osorej?

Intel X25-M 160 GB

Kingston ssdNOW M-series 80 GB

Zmogljivost: 160 GB in 80 GB.

Izdeluje: www.intel.com, www.kingston.com.

Prodaja: www.asbis.si.

Cena: 440 EUR, 270 EUR.

Za: Visoke vrednosti prenosa pri branju večjih datotek, učinkovito delo z manjšimi datotekami.

Proti: Občutno nižje hitrosti prenosa pri pisanju večjih datotek od neposrednih konkurentov.

Oba preizkušena modela sta, tehnično gledano, druga generacija Intelovih X25-M pogonov (s katerimi je bilo v preteklem letu nemalo težav pri zagotavljanju zanesljivosti delovanja, a so zdaj te težave že odpravljene), zato so tudi rezultati obeh pogonov povsem primerljivi. Intel je svoj krmilnik in tehnologijo "wear leveling" še izboljšal ter priključil še strojno funkcijo TRIM. Zmogljivejši, 160 GB pogon, je sicer nekaj hitrejši pri zapisovanju, a je to posledica večjega števila NAND flash čipov v samem pogonu, ki pripomorejo k višjim hitrostim prenosa. Prav oba pogona pa sta na istem področju, pri hitrosti zapisovanja večjih datotek, v primerjavi z najhitrejšim Crucialovim pogonom konkretno v zaostanku. C300 je pravzaprav še enkrat hitrejši, kar le potrjuje, da je Intel svojo tehnološko prednost v razvoju že zapravil.

Že v preteklosti smo o pogonih SSD Intela in Kingstona pisali hkrati, dandanes pa ne pomenijo več nujno tudi tehnično enakih izdelkov. Kingston je v preteklem letu poleg Intelu enakih različic E (strežniški pogoni SLC) in M (MLC pogoni) izdal še V (kot value, nižjecenovni razred) in V+ različici. V različica je nastala na podlagi sodelovanja s Toshibo, ki je prispevala NAND flash čipe, in v sodelovanju z JMicronom tudi krmilnik, V+ pa je trenutno najbolj vroča Samsungova tehnologija. Prav zato se na pogonih SSD, ki temeljijo na Intelovi tehnologiji, zdaj pojavlja vsem dobro znana modra nalepka Intel Inside.

Intel X25-V 40 GB

Zmogljivost: 40 GB.

Izdeluje: www.intel.com.

Prodaja: www.asbis.si, www.elkotex.si.

Cena: 125 EUR.

Za: Zelo dostopna cena, več kot spodobne hitrosti prenosa pri delu z manjšimi datotekami.

Proti: Na račun nižje cene tudi mizerne hitrosti prenosa pri zapisovanju večjih datotek.

Sleherniku nekoliko bolj dostopna je Intelova V serija, ki naj bi kupce pritegnila predvsem z nizko skupno ceno. Pri izračunu vrednosti na GB zmogljivosti se izkaže, da je pogon med dražjimi, a podobno velja tudi pri nakupu stanovanja; cena za kvadratni meter je najdražja prav pri garsonjerah. Prav "utesnjenost" oziroma zmogljivost hrambe podatkov zna biti poleg nekaj slabših sposobnosti glavna tarča kritik. Nekaterim je 40 GB preprosto premalo, drugim ravno prav (preveč pa bi bilo verjetno le redkim).

Varčevanje se pogonu najbolj pozna prav pri hitrosti prenosa podatkov. Branje velikih datotek je še sprejemljivo hitro, zapisovanje pa je za pol (ali več!) počasnejše od preostalih cenovnih konkurentov in tudi magnetno-diskovnih pogonov na preizkusu. Ker podpira tehnologijo TRIM, se precej bolje odreže pri delu z manjšimi datotekami; branje je enako hitro kot pri zmogljivejši različici M, zapisovanje pa za kako tretjino slabše, a še vedno med vsemi preizkušenimi pogoni v zlati sredini.

Kljub temu menimo, da je serija Value še vedno zelo soliden izdelek, ki bi znal prepričati precej kupcev. Pogon smo teden dni uporabljali kot sistemsko particijo v preizkusnem računalniku in priznamo, da je otipljiva pozitivna razlika v odzivnosti sistema v primerjavi s klasičnim diskom. Tako na oko je pogon ravno nekje vmes med hitrimi klasičnimi prenosniškimi pogoni in hitrostnimi SSD rekorderji. Priporočljivo za nezahtevne, z Windows 7 seveda.

Crucial M225 128 GB

Zmogljivost: 128 GB.

Izdeluje: www.crucial.com.

Prodaja: www.eventus.si.

Cena: 395 EUR.

Za: Zelo solidne zmogljivosti na skoraj vseh področjih.

Proti: Hitrost zapisovanja manjših datotek je kljub vsemu nekaj nižja.

M225 je nekoliko starejša in manj zmogljiva različica Crucialovih pogonov SSD. Ne uporablja Marvellovega krmilnika (bolje rečeno, izdelovalec ne navaja, katerega uporabljajo v tem modelu) pa tudi MLC NAND flash celice so manj zmogljive kot pri bolj mišičastem bratu (beri: pri mišičastem bratu navajajo uporabo high-speed MLC celic, karkoli že to pomeni). Pogon ne izstopa v nobenem pogledu, razen morda po barvi ohišja, ki je bilo v celoti srebrno, z dopadljivo modro nalepko.

Meritve hitrosti nikakor niso slabe; pogon se lahko pri delu z večjimi datotekami brez večjih težav kosa z Intelovo X25-M serijo in jo v določenih primerih tudi krepko preseže (izmerjene hitrosti zapisovanja so bile višje), pri delu z manjšimi datotekami pa se pozna uporaba drugih tehnologij. Hitrosti branja manjših datotek so bile nekaj višje, zapisovanje pa je tehtnico prevesilo na Intelovo stran; naključno zapisovanje manjših datotek je pri Intelu tudi do 4x hitrejše.

Izbiro tega modela pogona prepuščamo izbiri kupca. Pogon vsekakor ni slab, uporablja vse najnovejše tehnologije, le izbira drugačnih sestavnih delov se mu lahko nekoliko maščuje. Za povrhu pa tudi cena ni ravno najugodnejša, saj je GB zmogljivosti hranjenja podatkov vreden le malenkost manj kot pri Intelovi Value seriji, hkrati pa krepko presega M različico. Kaj potrebujete, veste dobro sami, na naši tehtnici pa bi pretehtala Intelova tehnologija.

Crucial RealSSD C300 256 GB

Zmogljivost: 256 GB.

Izdeluje: www.crucial.com.

Prodaja: www.eventus.si.

Cena: 720 EUR.

Za: Brezkompromisna hitrost na vseh področjih.

Proti: Porodne težave z združljivostjo in strojno programsko opremo.

Tehnologija RealSSD je Crucialov odgovor na Intelov SSDNow. Nič ni bilo prepuščeno naključju; najnovejša tehnologija MLC NAND flash celic, Marvellov krmilnik, tehnologija TRIM in za nameček še podpora novemu SATA III vmesniku. Slednje se sicer opazi manj, kot bi pričakovali, poleg tega pa smo imeli kar nekaj težav z združljivostjo, tudi na starejšem vmesniku SATA II. V Oknih XP je bilo treba pogon kar nekaj časa prepričevati v delovanje (strojna programska oprema potrebuje še nekaj dodelave), pa še TRIM ukazi niso podprti. Sedmica težav s prepoznavanjem nima, pri nameščanju operacijskega sistema pa boste vsaj še nekaj časa potrebovali tudi ustrezne gonilnike (tako kot pri prvem prehodu na vmesnik SATA).

Hitrosti prenosa podatkov so bile pri vseh meritvah precej impresivne; na skoraj vseh opravljenih preizkusih je bil pogon prepričljivo najhitrejši, le pri meritvah naključnega pisanja manjših datotek je bila Intelova tehnologija za nekaj odstotkov prepričljivejša. Posebej lahko izpostavimo visoke hitrosti prenosa podatkov pri naključnem zapisovanju velikih datotek (še najbolj se mu je približal pogon M225 istega izdelovalca), kar kaže na zelo posrečeno "hišno" kombinacijo wear-leveling tehnologije in krmilnika.Tudi cena za GB zmogljivosti hranjenja podatkov je zelo konkurenčna in zlati Monitor mu ni mogel uiti. Vprašajte se le, ali je investicija v tehnologijo SATA III (nova matična plošča, ustrezna kartica) vredna okrog 25-odstotne pohitritve pri branju večjih datotek.

Patriot Warp Series 256 GB v3

Zmogljivost: 256 GB.

Izdeluje: www.patriotmemory.com

Prodaja: www.asbis.si.

Cena: 720 EUR.

Za: Visoke vrednosti prenosa pri delu z večjimi datotekami.

Proti: Porazno zapisovanje manjših datotek (ne podpira TRIM ukaznega nabora), opuščen model, občutno segrevanje pogona.

Na uradni spletni strani podjetja Patriot najdemo Warp Series v3 pod oznako End of life (EOL), kar pomeni, da se je njegova proizvodnja in prodaja praktično že ustavila. Že bežen pogled na uporabljene tehnologije in značilnosti pogona nam da vedeti, da gre za eno razvojno generacijo starejši izdelek, ki mu povzroča največ preglavic odsotnost podpore tehnologiji TRIM.

Meritve hitrosti pokažejo, da je bila tretja generacija serije Warp zelo dobro zamišljena; visoke hitrosti branja in konkurenčni prenosi zapisovanja velikih datotek to nedvomno potrjujejo. Prav tako je naključno branje manjših datotek povsem primerljivo, zapisovanje pa je žal druga zgodba. V Monitorjevem laboratoriju menimo, da bi z dodano podporo tehnologiji TRIM pogon brez večjih težav stopil ob bok Intelovim izdelkom X25-M. Glede na tovarniške podatke novo izdanih pogonov so v podjetju storili prav to.

Vsem "patriotskim" privržencem podjetja sporočamo, da so v ponudbi na spletni strani že povsem novi pogoni. Rak rana preteklih različic pogonov SSD podjetja je bilo zelo dvoumno (zanalašč morda?) označevanje izdelkov. To pot so ubrali drugačen pristop; različice Zephyr, Torqx, Torqx M28, PS-100 in Macom namenjena KOI so med seboj grafično povsem lahko ločljive. V vseh primerih gre za pogone MLC z različnimi krmilniki, tehnologijami in različno količino predpomnilnika, najzmogljivejšega med vsemi pa bomo morda poiskali na kakem drugem preizkusu.

Transcend SSD 32 GB

Zmogljivost: 32 GB.

Izdeluje: www.transcendusa.com.

Prodaja: www.asbis.si.

Cena: 120 EUR.

Za: Dostopna cena, solidne hitrosti prenosa podatkov pri branju večjih datotek

Proti: Porazno zapisovanje manjših datotek (ne podpira TRIM ukaznega nabora), najvišja cena za GB zmogljivosti.

Transcendov pogon SSD in Patriotov Warp v3 druži dejstvo, da sta oba modela pravzaprav v odhajanju oziroma eno razvojno generacijo starejša izdelka. Transcendov pogon, gledano v celoti, razočara s svojimi zmožnostmi prenosa podatkov, da odsotnosti tehnologije TRIM sploh ne omenjamo. Še leto nazaj bi bil pogon v zgornji polovici vseh preizkušenih pogonov, letos pa je po opravljenih meritvah na samem repu.

Branje in zapisovanje večjih datotek je manj problematično, a vseeno bistveno slabše od Patriota in skorajda primerljivo z Intelovo serijo Value, ki namenoma varčuje pri sestavnih delih. Pri delu z manjšimi datotekami ob odsotnosti podpore tehnologije TRIM čudežev ne gre pričakovati in je še za odtenek slabše kot pri Patriotu. 32 GB zmogljivosti hranjenja podatkov bo večini premalo, skupna cena pa je na videz sicer dostopna, a je en GB krepko dražji kot pri vseh drugih pogonih. Intelova serija Value je po našem mnenju, izključno zaradi novejših tehnologij, bolj priporočljiv nakup.

Transcend je sicer svoje pogone zelo poenostavljeno razporedil v malce zmogljivejšo serijo Ultra, druge pa ločil le po vmesniku, velikosti in prenosljivosti. Opažamo, da pri vseh izdelkih za kak korak zaostaja v razvoju za drugimi konkurenti, saj celo najzmogljivejša serija ne pozna ukazov TRIM, na spletni strani podjetja pa smo prebrali, da na prihod novih Oken 7 še vedno čakajo. Začetek konca ali zgolj premor v razvoju? Kdo bi vedel.

Pogled v laboratorij

Vse pogone SSD smo preizkušali na Gigabytovi matični plošči X58A - UD7 s procesorjem Intel i7-930 in 4 GB (2 x 2 GB) pomnilnika Geil PC3 1333 MHz (latence 7-7-7-24). Kot osnovni operacijski sistem za preizkušanje smo uporabili Microsoftova Okna 7 Ultimate, ki podpirajo strojne TRIM ukaze. Med vsemi programi, ki jih v spletu najdemo za preizkušanje značilnosti pogonov SSD, smo se odločili za CrystalMark 3.0 beta (in CrystalDiskInfo 3.56, ki nam prikaže podatke o stanju pogona) programerskega entuziasta Noriyukija Miyazakija z Japonskega. Program vsekakor ne sodi med najzmogljivejše in z veliko možnostmi nastavitev, a slovi kot preprost in natančen pripomoček za primerjanje sposobnosti tako magnetno-diskovnih kot SSD pogonov. Beta različica programa odpravlja nekaj pomanjkljivosti predhodnika, po novem pa omogoča tudi preizkušanje hitrosti prenosa manjših datotek v čakalni vrsti (queue depth 32).

Zlati Monitor

Tokratni zlati Monitor podeljujemo Crucialovemu RealSSD C300. Natančneje smo ga predstavili prejšnji mesec, v majski številki, nagrado pa mu podeljujemo šele zdaj, ko smo ga postavili ob bok drugim primerljivim izdelkom. Izjemne hitrosti branja in zapisovanja, prehod na novi vmesnik SATA III in dokaj ugodna cena glede na GB zmogljivosti ne puščata nobenih dvomov, kdo je zmagovalec tega preizkusa. Izdelovalec porodne težave s strojno programsko opremo pospešeno odpravlja in če ste pripravljeni odšteti 700 evrov za pogon SSD, je to izdelek za vas.

V segmentu cenejših pogonov SSD lahko za nakup priporočimo Intelovo serijo Value. S ceno, ki se je približala 100 evrom, je vsekakor dostopen tudi tistim, ki ne vlagajo denarja v pregrešno drago tehnologijo. Prostor za izboljšave sicer ostaja, predvsem zapisovanje večjih datotek je precej slabše celo v primerjavi s klasičnimi pogoni. Kljub temu bo ta serija našla svoj prostor v mini prenosnikih ali kot sistemska particija v računalnikih tistih, ki bo radi preizkusili prednosti pogonov SSD.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki