Objavljeno: 21.12.2021 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2022

Video konference za novo dobo

Ponudniki videokonferenčnih sistemov so danes vpleteni v napeto tekmo iskanja novih in novih funkcionalnosti, s katerimi želijo pritegnili še večje število uporabnikov. Ciljni trg je v teh časih velikanski, zato v razvoj vlagajo neverjetno veliko sredstev. Ti sistemi zato niso več zgolj preprosta orodja za komunikacijo, ampak pravcati pomočniki pri upravljanju procesov, kot so učinkovito sestankovanje, učenje, prirejanje dogodkov.

Videokonferenčni sistemi so se v kratkem času uveljavili kot nepogrešljivo orodje za delovanje družbe. Kot pomemben tehnični pripomoček pri obvladovanju razmer so zaradi še vedno trajajoče epidemije našli mesto v tako rekoč vseh družbenih okoljih, od osnovne šole do domov upokojencev pa še vsepovsod vmes.

Težko bi dejali, da so videokonferenčni sistemi postali bolj »priljubljeni« v širši družbi, saj je njihova uporaba marsikomu dobesedno vsiljena. Večina novih uporabnikov jih je začela uporabljati iz nuje, ne pa globljega prepričanja. Pa vendar obstajajo skupine ljudi in panoge, ki so tovrstni način dela in komunikacije vzele za svoj. Video konference, ne glede na zdravstvene razmere, posamezniku omogočajo, v dogovoru z delodajalci, da dejansko dela na daljavo, z občutnimi pozitivnimi učinki na zasebno življenje, stroške in nenazadnje tudi okolje.

Ponudniki rešitev so nove razmere hitro dojeli in jih obrnili v svoj prid. Kako intenzivno je dogajanje na tem področju, priča že samo dejstvo, da je to že tretji članek na temo video konferenc, ki sem ga pripravil v manj kot dveh letih. Pa je od zadnjega članka že toliko novosti, da jih je težko združiti na enem mestu.

Microsoft, Zoom, Google, Cisco in drugi novosti objavljajo dobesedno vsak teden. Microsoft in Cisco redno, enkrat mesečno objavita poseben bilten, kjer naredita povzetek vseh novosti, ki so našle pot v novo različice videokonferenčnih platform v zadnjem mesecu.

Nekatere od novosti so za uporabo tovrstnih programov zelo koristne. Druge so spet zanimive, ampak v resnici bi lahko tudi brez njih. Tretje so že nekoliko vsiljive, saj narekujejo način dela s programom in do neke mere vodenje interakcije z drugimi (sestankovanje, učenje ...). Vprašanje je tudi, kako dovzetna bo množica uporabnikov, ki so jim te novosti namenjene. Vse bolj se mi zdi, da na tem področju prihajamo v stanje, ki ga že leta poznamo pri pisarniški zbirki Office. Nekoliko karikirano: 95 odstotkov uporabnikov uporablja le kakih pet odstotkov zmožnosti programa.

S tem ne trdimo, da novosti niso zanimive, celo zelo koristne. Koristno je tudi vedeti, da obstajajo in kako lahko pomagajo pri vsakdanjem življenju. Marsikaj, kar smo med video sestanki še lani morali početi ročno ali z mrzličnim iskanjem kompromisov, danes lahko naredimo s preprostim pritiskom na tipko. Napredek je tu očiten. Nove funkcionalnosti in orodja dvigujejo kakovost sestankov in konferenc, tako samega zvočnega in slikovnega prenosa kot tudi možnosti uporabe pomožnih orodij.

Boljša orodja za predavatelje

V zadnjem letu so bile največje spremembe narejene pri orodjih za predavatelje v video konferencah, še posebno tiste, ki uporabljajo predstavitve. Danes skoraj vsi proizvajalci nudijo možnost prikaza video posnetka osebe v ospredju in prosojnic v ozadju. To je bolj naravno oponašanje predavalnice ali odra, kjer ima slušatelj fokus tako na predstavitvi kot neverbalni komunikaciji predavatelja. Ta lahko celo določi, kje se bo pojavil, da ne bo motil prikaza vsebine. V ozadju so napredni algoritmi za zaznavo obrisov osebe, pri čemer seveda pomaga, da je ozadje za govorcem čim bolj preprosto (idealen bi seveda bil zeleni zaslon, kar pa si lahko privoščijo le redki).

Pomembna novost je, da za prikaz predstavitve, denimo v Powerpointu, ne potrebujemo več delitve celega zaslona, temveč delimo samo vsebino, sodelujoči pa jo vidijo čez ves zaslon. Na ta način predavatelj dobi več prostora na svojem zaslonu za druge informacije, ki jih potrebuje pri predavanju in mu ni treba skrbeti, ali jih bodo videli drugi oziroma bo z njimi prekrili prosojnice.

Videokonferenčni programi so dobili tudi posebna orodja, ki omogočajo tako predavateljem kot slušateljem pregled drugih prosojnic v predstavitvi poleg trenutno prikazane, prav tako zapiskov in drugih opomb. Predavateljem je tudi na voljo nekaj pripomočkov, s čimer lažje nadzorujejo preostali čas, namenjen predstavitvi ali sestanku.

Od video sestankov h konferencam

Epidemija covida 19 ni samo drastično povečala števila uporabnikov videokonferenčnih sistemov, temveč je tudi spremenila potrebe in način uporabe tovrstnih orodij. Če smo pred letom 2019 videokonferenčne sisteme uporabljali pretežno za večsmerno komunikacijo na sestankih, se od tedaj tovrstni programi vse bolj uporabljajo za pretežno enosmerno komuniciranje, kot so konference, predavanja in celo družbene prireditve, kot so koncerti.

Način rabe programov se seveda v tem primeru spremeni. Pomembno je, da lahko posameznik ali kvečjemu peščica govorcev uspešno posreduje vsebine zelo široki množici uporabnikov. Ta množica je lahko nekaj deset ali sto slušateljev v primeru tečajev in predavanj do več tisočev sodelujočih, ko govorimo o konferencah, koncertih in drugih prireditvah. V preteklosti so se v ta namen uporabljali specializirani programi za pretočno predvajanje (streaming services), vendar so ponudniki videokonferenčnih programov tu hitro zaznali priložnost in v zadnjem letu močno okrepili svojo ponudbo.

Zoom je šel celo tako daleč, da so začeli nuditi specializirano storitev Zoom Events. Za mesečno naročnino, ki sega od 75 evrov za tja do 500 gostov do prek 6.000 evrov za občinstvo, ki dosega 10.000 gledalcev, na enem mestu ponujajo vse, kar je potrebno za organizacijo dogodka. Od registracije na dogodke, prodaje vstopnic, priprave virtualnega prizorišča (enega ali več) do obveščanja gledalcev o novostih in spremembah med samim dogodkom.

Še več, pri Zoomu kot opcijo ponujajo celo profesionalno svetovanje in pomoč pri organizaciji virtualnih dogodkov, povrh vsega pa so pripravljeni ob pomoči lastnih razvijalcev platformo prirediti specializiranim potrebam, na primer vključitvi storitve v portale prireditelja.

Tudi Microsoft gradi Teamse na način, da platforma zmore dogodke s tja do 15.000 slušatelji. Prav v zadnjih različicah so platformo Teams izdatno nadgradili z novimi zmožnostmi za upravljanje množičnih konferenc. Podobno kot pri Zoomu je mogoče urejati prijave, upravljati vstop na konferenco in odhod z nje, obiskovalci pa imajo na voljo interaktivna orodja za sodelovanje, izpolnjevanje anket, dostop do konferenčnega gradiva.

Nekoliko kasneje za prvo dvojico je Cisco najavil storitev Webex Events, ki omogoča organizacijo dogodkov s tja do 5.000 slušatelji. Tudi tu obiskovalci lahko interaktivno sodelujejo z odgovori na vprašalnike gostiteljev.

Interaktivne table za delo na daljavo

Da bi bili sestanki in učenje na daljavo karseda učinkoviti, morajo orodja za delo na daljavo podpirati uporabniško izkušnjo, ki bi jo sodelujoči doživljal pri navadnih sestankih v istem prostoru. Prvi tovrstni element je možnost souporabe table oziroma druge površine za pisanje, skiciranje in podobno.

Razmeroma malo uporabnikov ve, da Microsoft že lep čas za tovrstne potrebe ponuja orodje Whiteboard. Program zagotovo ni edina elektronska tabla na trgu, je pa ena boljših, saj omogoča uporabo tako rekoč »neskončne« površine, na katero lahko pišemo in skiciramo.

Whiteboard je »pametna« tabla, pamet pa je lahko uporabljena za razpoznavo oblik, kjer zna program samodejno ustvariti elipso, trikotnik ali pravokotnik z bežne skice, ki jo je naredil uporabnik z miško ali s peresom. Zna tudi poravnati običajno krevljaste črte, ki jih narišemo prostoročno.

V najnovejši različici je Whiteboard še bolj intenzivno integriran v program Teams. Tablo za zapiske lahko dodamo kot element komunikacijskega kanala, kjer so skice na voljo z enim klikom na miško. Ena boljših lastnosti virtualne table je, da nanjo lahko hkrati piše in riše več uporabnikov hkrati, kot nalašč za delo na daljavo. Umestitev v Teamsove »kanale« pa pomeni, da lahko posamezne zapiske strukturiramo in prikažemo le občinstvu, ki so mu namenjeni.

Verjamemo pa, da se bo Whiteboard v prihodnosti še razvijal in s te povečeval dodano vrednost tovrstnega sestankovanja, ob primerni infrastrukturi (pametne table na dotik) tudi v primerih, ko se sestanki dogajajo v fizičnih prostorih. Elektronski zapiski in skice namreč postajajo vse bolj koristen del poslovne dokumentacije in ne zgolj stvar, ki jo lahko po sestanku zbrišemo ali zavržemo.

Pametne table razvijajo tudi drugi konkurenti, so pa morda ta hip še korak za Microsoftovo ponudbo.

Microsoft Teams in Windows 11

Dodaten adut, ki ga izkorišča Microsoft (ker ga pač lahko) za povečanje priljubljenosti platform Microsoft Teams je nedavna integracija tega orodja v letos predstavljeni operacijski sistem Windows 11. Kot je že znano, je Teams postal privzeta platforma za spletno komunikacijo in video konference v okolju Windows 11.

Toda Microsoft ni ostal zgolj pri vključitvi Temasov v Windowse, temveč z novimi popravki postopoma nadgrajuje uporabniško izkušnjo in še tesneje povezuje oba izdelka. Nedavno so tako v orodno vrstico okolja Windows vgradili zmožnost, da na jasno določljivem in vsem vidnem mestu utišamo mikrofon pri video konferenci. Nič več besnega iskanja, kje so to opravi, po tem, ko je udeleženec opozorjen, da s šumi v svojem okolju moti vse ostale udeležence.

Podobno poenostavitev ponuja najnovejša novost: delitev zaslona posameznega programa z drugimi udeleženci naredimo kar ob izbiri iz menija s pritiskom desne tipke na ikono odprtega poljubnega programa v orodni vrstici okolja Windows. Bolj nazorno kot tako si je težko predstavljati.

Omenjeno smer izboljšav lahko pohvalimo, še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi Microsoft podobno integracijo omogočil tudi drugim ponudnikom videokonferenčnih sistemov, ki delujejo na operacijskem sistemu Windows. Morda celo bo, čeprav preteklost kaže, da se to verjetno ne bo zgodilo brez daljšega »zavlačevanja«. Pustimo se presenetiti, da bo tokrat drugače.

Zoom: od eksplozivne rasti do ohranjanja položaja

Kot vemo, je dogajanje, povezano z epidemijo, povzročilo fenomenalno rast družbe Zoom, ki se je zaradi ravno pravšnje tehnologije in zlasti brezplačne različice storitve čez noč umestila med poglavitne ponudnike videokonferenčnih rešitev. A strokovna javnost se je že lep čas spraševala, kako lahko Zoom svoj uspeh kuje predvsem na brezplačni storitvi.

V zadnjih potezah družbe se že kaže, da so bili dvomi nekako upravičeni. Zoom je namreč najavil, da bo verjetno v brezplačni različici začel prikazovati reklame. Trenutno navajajo, da se bodo te vrtele po zaključku sestankov in ne bodo motile udeležencev med klicem. Videli pa bomo, ali in koliko bodo dejansko moteče. Reklame pa, kot kaže, ne bodo edina omejitev, ki jo bo v prihodnje imela brezplačna različica. Obetajo se še nekatere restrikcije, o katerih za zdaj Zoom še molči. Vse skupaj zato, da bi še naprej ohranili brezplačno različico, ki omogoča sestanek dolžine do 40 minut.

Zoom se sicer močno trudi, da bi ustvaril nove vire zaslužkov. Med drugim tudi z nakupi drugih podjetij. Pred časom so poskušali prevzeti podjetje, specializirano za programsko opremo za podporo (help desk) uporabnikom Five9, vendar se je prevzem izjalovil. Zdaj pa želijo prevzeti nemški startup s področja strojnega učenja Karlsruhe Information Technology Solutions. Verjetno se pri tem ne bodo ustavili, dokler je v banki še kaj denarja, zasluženega ob astronomsko hitri rasti.

Ena izmed zadnjih novosti pri Zoomu bo bolj všeč šefom in učiteljem, manj pa delavcem in učencem. Zoom bo kmalu ponudil natančno poročilo, kdaj se je posameznik prijavil v sejo in odjavil iz nje. Tako bodo precej otežili prikrivanje namernih ali nenamernih zamud.

Zoom se v novih različicah tudi bolje povezuje z drugimi pisarniškimi orodji. Med pomembnimi novostmi je integracija s koledarji Google Calendar in Outlook Calendar. Med drugim bo s temi orodji lažje preverjati, kdo od povabljencev je potrdil povabilo na sestanek ali ga zavrnil.

Zoom izboljšuje tudi način skupinskega sodelovanja pri predstavitvah in predavanjih. Organizator bo tako lahko določil skupino udeležencev, ki ima pravico upravljati skupne predstavitve, ne da bi na sestankih za predajanje nadzora izgubljali dragoceni čas.

Za večjo interakcijo z udeleženci so pri Zoomu nadgradili orodja za pripravo interaktivnih vprašalnikov, kar bo uporabno zlasti v izobraževanju. Organizator bo lahko določil raznovrstna vprašanja, kjer lahko udeleženci razvrstijo odgovore po vrstnem redu, povezujejo pare izrazov med seboj, vpisujejo manjkajoče besede in podajajo kratke ter dolge pisne odgovore. Organizirati bo mogoče tudi kvize, kjer se pravilni odgovor prikaže po odločitvi predavatelja.

Microsoft Teams: razvoj v vse smeri

Nove različice programa Teams prinašajo pomembne novosti pri pripravi, organizaciji in vodenju sestankov. Organizator sestanka lahko v povabilu določi agendo in vloge povabljencev, da ni treba zapravljati časa na začetku sestanka. Ob velikem številu sodelujočih bo koristno, da bo organizator lahko videl vrstni red dvignjenih rok in bo lahko dal besedo drugim na pošten način. Odjemalec za Teams bo tudi omogočal lažjo prilagoditev vsebin na zaslonu. Uporabnik lahko nastavi, da ostane lastno video okno vedno vidno, izklopi prikaz obvestil in postavi kramljanje v ospredje.

Po številnih posodobitvah, ki so prinašale novosti predvsem na področju video konferenc in skupinskega dela, je Microsoft napovedal spet nekoliko bolj temeljito prenovo enega od osnovnih gradnikov programa Teams – funkcionalnosti za kramljanje (chat). Čeprav se zdi, da je bilo na tem področju narejeno že vse, kar se narediti da, je očitno še dovolj prostora za novosti.

Ena bolj nenavadnih novosti je zmožnost, da programu lahko povemo, kdaj naj objavi novo sporočilo. Pošljemo ga lahko torej ob nastavljenem času v prihodnosti. Razlog je menda v tem, da s tem bolj prijazno posredujemo sporočila ljudem na drugih časovnih področjih. Če sodelavec začne, denimo, delati šele čez štiri ure, je morda bolj uglajeno, če mu sporočila ne pošljemo takoj. Toda uporabniki so našli tudi stransko uporabo, ki je nekoliko bolj hudomušna – z zamikom sporočil lahko pričaramo, kot da smo aktivni in delamo, torej pošiljamo sporočila, tudi, kadar v resnici nismo več za računalnikom. Zanimivo bo spremljati, kako bo novost sprejeta.

Naslednji dve novosti utegneta biti celo bolj koristni. Prva je »kompakten« način prikaza pogovorov, kjer Teams prikaže 50 odstotkov več besedila kot v navadnem »udobnem« načinu spremljanja pogovorov. Včasih je to bolje kot neskončno skrolanje vsebine. Uporabniki bodo lahko kmalu sporočila pošiljali tudi sami sebi, kar je na drugih platformah uspešno uporabljeno za hranjenje zapiskov, opomnikov in podobno. Kmalu torej tudi v Teamsih. Microsoft poleg omenjenega napoveduje tudi lažje vključevanje v pogovore zunanjih sogovornikov. Pogoj je le elektronski naslov ali telefonska številka, pač za avtentikacijo pravice dostopa do pogovora.

Google Meet: razvoj stran od soja luči, ki bo prej ali slej poplačan

Google je na področju video konferenc še vedno zasledovalec, ne pa vodilni ponudnik, kar je zanje nekoliko presenetljivo, glede na velikost in ambicije družbe in tudi na to, da video konference sodijo na področje za povečevanje produktivnosti, ki mu Google sicer v zadnjem času posveča še posebej veliko pozornosti.

Razumeti moramo, da je pandemija za družbo Google prišla ob nekoliko neprimernem trenutku, ko so ravno spreminjali strategijo izdelkov. Meet je zato začel nekoliko bolj zadaj, za drugimi progami, a v primerjavi z ostalimi je letos tudi najbolj napredoval. Skupaj z drugimi pisarniškimi programi družbe Google nudi lepo zaokroženo celoto, ki je morda celo najdoslednejša in najlažja za uporabo med vsemi tovrstnimi rešitvami. Z najnovejšimi popravki zna skoraj vse, kar nudijo vodilni na tem področju.

Google je posebej veliko pozornosti posvetil uporabi platforme Meet v šolstvu, še posebej v kombinaciji s prenosniki Chromebook, ki so nadvse priljubljeni na drugi strani ocena. Iz nekih razlogov pa se ta priljubljenost v naših krajih ne kaže, čeprav v sosednji Italiji kar lep delež šol uporablja prav to platformo. Med vsemi platformami morda ta hip nudi najboljšo sliko in zvok, tudi ob nekoliko slabših komunikacijskih povezavah.

Spomladi so obenem precej osvežili uporabniški vmesnik, ki zdaj omogoča matriko video povezav udeležencev sestanka. Podobno kot tekmeci nudijo zamenjavo ozadja s statičnimi in z animiranimi motivi, obenem pa omogočajo, da posameznik na zaslon pripne vsebine in okna, ki ga najbolj zanimajo. To je še posebej dobrodošlo pri srečanjih velikega števila uporabnikov.

Meet ima v novejših različicah močno dopolnjena orodja za upravljanje udeležencev in varnosti sestankov. Program podpira čakalnico, možnost izklopa zvoka, videa ali celo uporabnika na daljavo, prisilno vračanje udeležencev v matično sejo, če je bil sestanek vmes razdeljen na delovne skupine (breakout rooms).

Cisco Webex: popolna prenova za pot do stare slave

Cisco je v zadnjem letu ogromno vložil v temeljito prenovo platforme Webex. Pri tem pa še naprej ostajajo osredotočeni predvsem na poslovne uporabnike, v povezavi s strojno opremo za sejne sobe in telefonskimi sistemi, kar je bila od vselej močna stran te platforme. Webex je letos dobil prijaznejši uporabniški vmesnik, ki po načinu delovanja še bolj spominja na tekmece na čelu s platformo MS Teams. Ali obratno.

Nove različice prinašajo boljše samodejno osredotočenje in izpostavljanje video okna trenutno govorečega, prav tako pa so podprli razdelitev sestanka v ločene pogovorne virtualne prostore. Organizatorji imajo možnost natančnega spremljanja povabljencev, izključevanja mikrofona in video kamere na daljavo kot tudi trajne blokade skupine ljudi. Zanimiva je manjša izboljšava v določitvi lastnega statusa, kjer lahko svojo razpoložljivost določimo tudi zgolj izbrani osebi. Drugje lahko svoj status naredimo viden le vsem ali nobenemu.

Cisco je v preteklosti mesecih kar nekajkrat izboljšal kodeke za zvok in video, ki zdaj nudijo boljšo kakovost pri manjši porabi pasovne širine. Pri zvoku so med nastavitve vključili posebno funkcijo za optimizacijo zvoka, ki posreduje sestanku samo zvoke (nastavljivo) blizu mikrofona in programsko odreže šume iz ozadja.

Čeprav menijo, da je za videokonferenčne povezave dovolj kakovost slike ločljivosti 720p, so jeseni podprli tudi visoko kakovost slike z ločljivostjo 1.080, in to zgolj s programsko opremo, medtem ko smo v preteklosti v takih primerih potrebovali zmogljivo strojno kodiranje. Zanimiva je tudi nova zmožnost, kjer med udeleženci lažje delimo skupno spremljanje video posnetkov, predavatelj pa pri tem določi način, kako in kje je to prikazano.

Videokonferenčni sistemi dobivajo vedno bolj sofisticirano podporo za samodejno razpoznavo govora in prevajanje v druge jezike. Žal še vedno predvsem za večje, razširjene jezike. Kjer strojno prevajanje ali pa zgolj »zadostna« kakovost prevodov ni dovolj, Webex odslej ponuja možnost vklopa profesionalnih prevajalcev. Webex tako omogoča simultani prevod v več jezikov, pri katerem ima vsak zvočni kanal svojo oznako, ki jo lahko izbere slušatelj.

Cisco je pri Webexu ubral tudi podobno strategijo integracij z drugimi poslovnimi okolji, kot so to storili pri Microsoftu, denimo s priljubljenim servisi Salesforce, Jira in Zendesk, a je nabor precej manjši kot pri Microsoftu. Na dolgi rok utegne to biti odločilno za uspeh v spreminjajočem se poslovnem okolju.

Kot bi najbrž lahko pričakovali od enega vodilnih ponudnikov omrežnih izdelkov, Webex brez dvoma nudi najboljša orodja za spremljanje in diagnostiko poteka videokonferenčnih povezav. Webex Control Hub omogoča natančno razčlenitev podatkov o prisotnosti sodelujočih kot tudi o poteku seje in kakovosti povezave. Odlično orodje za diagnostiko, če ima kdo od sodelujočih težave, ki se jim je treba posvetiti in jih odpraviti.

Webex po novem vsebuje tudi programsko podporo za dostop na daljavo do oddaljenega računalnika. Na ta način lahko organizator upravlja zaslon, miško in tipkovnico na oddeljenem računalniku, s čimer lahko pomaga razrešiti težavo sodelujočim oziroma sogovorcem.

Zakaj se različni videokonferenčni programi ne znajo pogovarjati med sabo?

V zadnjih dveh letih je večina uporabnikov, ki so se morali čez noč privaditi na videokonferenčne programe, dobila prepotrebne izkušnje in si ustvarila mnenje o tej novi zanimivi, pa čeprav nekoliko vsiljeni komunikacijski platformi.

Ob tem pogosto zastavljajo vprašanje, zakaj se različni programi ne znajo »pogovarjati« med sabo. Zakaj Teams ne zna komunicirati z Webeoxm, Zoomom ali pa Google Meetom? Odgovor žal ni ravno preprost. Po eni strani določeni standardi na tem področju že obstajajo, na primer standard za video klice H264, ki ga večina ponudnikov v resnici podpira. Toda preprosto rečeno, tu gre samo za standard, za kompresijo video toka, ne pa za sistem vzpostavitve klicev in avtorizacije uporabnikov. Sploh pa ne obstaja uporaben standard za delitev prisotnosti, ki je hkrati osnova in nadgradnja osnovnega standarda za uspešno medsebojno komuniciranje.

Smešno je, da prav vsi omenjeni programi to počnejo na zelo podoben način, a povsem po lastnih protokolih, ki jih seveda ne podpirajo pri tekmecih. Paradoksalno je, da se leta 2021, ko potrebujemo večjo enotnost za boljšo komunikacijo v časih epidemije, tu srečujemo z večjo razslojenostjo in razlikami, kot so bile pred skoraj 30 leti na področju telefonije.

Pomislite samo, kako smešno bi bilo, če bi vsak proizvajalec mobilnih telefonov danes uporabljal svoje mobilno omrežje in uporabnik ne bi mogel klicati drugega uporabnika v drugem omrežju. Mar bi zato s sabo nosili dva, tri ali štiri različne telefone? K sreči se je telekomunikacijska industrija poenotila na tem področju, še preden je to sploh postal zaznaven problem. Verjetno zato, ker pač imajo izkušnje iz stacionarne telefonije, kjer se nihče ne sprašuje o združljivosti med različnimi izdelki.

Še več, mislim, da bi tu morali uporabniki, širša javnost in celo državne institucije dobesedno zahtevati, da se proizvajalci med sabo dogovorijo. Rešitev verjetno ne bi bila ravno za ovinkom, pa vendar bi se vsaj začeli strukturirano in pospešeno dogovarjati. Tako pa žal rinemo v prihodnost, kjer bomo verjetno še lep čas lahko le nemo spremljali zaklepanje platform v lastne silose.

No, nekaj se, kot kaže, vendarle začenja dogajati. Microsoft in Meta (Facebook) morda kažeta prve zametke združljivosti. V začetku naslednjega leta bodo lahko uporabniki Facebookovega servisa Workplace sodelovali na sestankih z uporabniki na Teamsih. To vključuje tudi uporabo videokonferenčnih naprav Meta Portal. Šušlja se, da bodo sestanki z uporabniki na Teamsih delovali tudi v navideznem okolju VR-pregledovalnikov Meta Quest. Kdo ve, morda pa sta začela nekaj, kar bo spodbudili tudi sodelovanje z drugimi videokonferenčnimi platformami.

Podobne prve korake sta storila tudi Cisco Webex in Google Meet. Podjetji sta napovedali svojevrstno partnerstvo, ki pa mu ne moremo priznati popolne združljivosti. Novost je ta, da se lahko uporabniki Ciscovih strojnih naprav z Webexom povežejo tudi s sestanki Meet ter obratno, uporabniki Googlovih naprav se lahko udeležujejo sestankov na Webexu. V bistvu so na svojih strojnih platformah dovolili uporabiti konkurenčno programsko opremo. Žal bo verjetno to zanimivo le za manjšo skupino uporabnikov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentarji

smihael | 9.2.2022 | 21:57

"Paradoksalno je, da se leta 2021 [...] srečujemo z večjo razslojenostjo in razlikami, kot so bile pred skoraj 30 leti na področju telefonije." Najprej se nam je zgodila amerikanizacija na področju kratkih sporočil. Tukaj se lahko "zahvalimo" predvsem Applu, ki je izigral standarde namesto da bi prispeval k izboljšavam. Včasih smo lahko esemesali in pošiljali MMS brez bojazni, da bodo na drugi strani kakšne težave z branjem. Potem se je pojavil iPhone in kar naenkrat MMS-i niso delovali, potrebne so bile razne aplikacije, ki sprva niso imele prav nobene funkcije več kot MMS sporočila. Seveda so svoje odigrali tudi operaterji s svojo cenovno politiko. Morda ne toliko v Sloveniji (operaterji v večini paketov ponujajo neomejena sporočila), definitivno pa v tujini, sedaj potrebuješ n-aplikacij. Na področju hipnega sporočanja je bil okoli leta 2008 tudi precej večji red. MSN je imel nek svoj protokol, ampak v pidginu se je dalo brati tako Jabber kot MSN. Večina storitev je vseeno delovala po protokolu XMPP/Jabber in se standarda tudi držala - zato je bilo nekaj časa možno pošiljati sporočila tudi iz google chata v facebook in obratno. Tudi whatapp je bil zasnovan na XMPP. Potem pa so postopoma onemogočili povezovanje. Že leta 2003 smo imeli videoklice, ki so načeloma delovali neodvisno od telefona. UMTS. Žal ni zaživelo in danes rabimo Facetime, WhatsApp, Telegram, Viber, ... Potem čisto po kavbojsko pride neka vlada, si izmisli sankcije in prepove določene aplikacije na določenih znamkah telefonov. In si brez videoklica. Sedaj smo priči še amerikanizaciji videokonferenčnih storitev. Ker ni regulatorskega organa ali združenja (kot je bilo to pri klasičnih operaterjih in klasičnih proizvajalcih telefonov - Ericsson, Nokia) imamo množico med seboj namenoma nekompatiblinih rešitev, igralci ki pa se trudijo v smeri večje združljivosti (jit.si) pa so podhranjeni (na ta račun pogosto tudi inferiorni) in pogosto spregledani. Tudi v tem članku.

Matjaž Klančar | 10.2.2022 | 12:27

Razumem vaše pomisleke, vendar svet danes pač tako deluje. Še največji red je bil, ko smo imeli le SMSe in elektronsko pošto (brez podpore HTML) ;) Če ne bi bilo konkurence in bi bilo vse "po telekomsko" regulirano, bi morda še vedno bil le pri teh dveh storitvah... Sicer smo JIT omenili v članku leta 2020: https://www.monitor.si/clanek/video-na-daljavo/198616/

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji