Uvodnik - Ena rešitev za vse ni vedno najboljši recept
Novi načini dela in širok nabor naprav in storitev, ki so zdaj na voljo podjetjem, predstavljajo nove izzive za skrbnike IT. Če so ti nekoč skrbeli le za namizne računalnike, Okna in zbirko Microsoft Office ter tu pa tam kakšen strežnik, se zdaj soočajo z vrsto možnosti, ki jih je treba upoštevati. Ali bodo zaposleni, ki delajo občasno ali pretežno na daljavo uporabljali tanke in lahke prenosnike, tablice, domače namizne računalnike ali kaj povsem drugega? Se boste odločili za aplikacije v oblaku, programsko opremo kot storitev ali bolj tradicionalne namizne pisarniške pakete? Boste e-pošto, komunikacijo in rešitve za sodelovanje zagotavljali iz lastnega omrežja, podatkovnega centra drugega ponudnika ali računalniškega oblaka?
Pestra izbira tistim, ki odločajo o IT v podjetju, nudi tudi priložnost, da dejansko opolnomočijo svoje uporabnike (beri: zaposlene), tako da prilagodijo IT, da vsakemu uporabniku ali skupini uporabnikov ponudi posebna orodja, ki jih ti potrebujejo za opravljanje nalog na najučinkovitejši način. Ta strateški pristop spodbuja prožnost in agilnost, obenem pa podjetjem omogoča, da zmanjšajo stroške IT – a le, če dobro vedo, kaj in kako počnejo. Iskanje prave kombinacije mobilnih naprav in storitev v oblaku je ključnega pomena, saj zagotavlja, da je oddelek IT najbolj agilen in odziven del podjetja in lahko zaposlenim zagotovi zanje najprimernejša orodja. Ko so programska oprema in oblak vzpostavljeni, to predstavlja trdne temelje za vodenje kompleksnejših projektov in digitalno preobrazbo poslovanja.
Zelo verjetno je nastopil čas, da IT-jevci in podjetja opustijo pristop ene rešitve za vse zaposlene, saj ta lahko predstavlja ozko grlo. Za nekatere skupine uporabnikov npr. mobilnost prevlada nad vsem drugim; tablični računalnik je za zaposlene na terenu lahko najboljša naprava, ki poganja aplikacije po meri, zasnovane posebej za njihove naloge. Druga skupina zaposlenih, npr. direktorji, tržniki, vodje projektov ipd., potrebuje ravnotežje med mobilnostjo in zmogljivostjo – želijo imeti nekaj dovolj tankega in lahkega, s čimer lahko enostavno upravljajo med potovanjem, sedenjem na sestankih in delom v strankini pisarni, hkrati pa dovolj zmogljivega, ko nastopi potreba po resni produktivnosti – npr. ko je čas za izdelavo predstavitev ali osnutkov predlogov.
In potem so tu še zaposleni, ki poganjajo (naj)zahtevnejše programje, npr. rešitve za oblikovanje, video obdelavo, CAD, znanstvene in finančne aplikacije. Te še vedno zahtevajo večjedrne procesorje, grafične kartice in večje zaslone (oziroma več njih). Namizje torej še ni in lep čas ne bo izumrlo, čeprav nas želijo storitve iz oblaka, ki nudijo virtualizirane zahtevnejše programske pakete, prepričati v nasprotno.
Potem je tu še vprašanje uporabe in stroškov. Se zaradi uporabe dveh ali treh funkcij splača plačevati celoten programski paket? Bi nemara »lahka« in cenejša različica to rešila? Kako je z integracijo – se bodo podatki tekoče izmenjevali ali bo treba uvesti dodatne korake?
Sodoben IT je postal umetnost žongliranja s kroglami različne velikosti. Na eni strani želi ugoditi (čim več) uporabnikom glede njihovih potreb, na drugi strani pa varčevati z viri podjetja. Eno je jasno – zgolj z eno programsko rešitvijo ali platformo v oblaku je oboje težko dosegljivo.
