Tudi programerji se igrajo

Objavljeno: 27.11.2018 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Kategorija: Nasveti | Revija: December 2018

Poplava računalniških iger marsikaterega navdušenca privede na misel, da bi tudi sam izdelal takšno, ki bi jo lahko igral s prijatelji ali celo uspešno tržil. Zanimalo nas je, kako se lotimo gradnje in katera brezplačna in plačljiva razvojna okolja so na voljo.

RPG Maker VX Ace: igra Crystalis.

Čeprav so v začetkih zabavnega računalništva igre izdelovali predvsem najboljši programerji in sta bila v ospredju njihovo tehnično znanje in uporaba raznih zvijač, s katerim so zmogli iz procesorja in video čipov iztisniti še zadnje atome moči, sta danes najpomembnejša scenarij in estetski vidik. Številnim (nekoč) uveljavljenim proizvajalcem računalniških iger zmanjkuje lastnih idej, zato nastaja vse več kakovostnih razvojnih okolji, namenjenih računalniškim navdušencem pa tudi profesionalnim samostojnim razvijalcem z različnimi stopnjami predznanja, zahtevnostmi in željami.

Največ okolij, ki ne zahtevajo znanja programiranja, omogoča razvoj enostavnih iger z 2D grafiko. Razvojna okolja za igre s 3D grafiko pa so kompleksnejša in terjajo več predznanja in načrtovanja; nemalokrat pa tudi znanje programiranja (najpogosteje v javi). Kjub temu predstavlja pri razvoju 3D računalniških iger uporaba lastnega razvojnega okolja še vedno velikansko prednost, a je za njegov razvoj potreben tim izkušenih programerjev in računalniških tehnologov. To si lahko privoščijo le veliki izdelovalci računalniških iger, kot so: Ubisoft, Bungie in Treyarch. Ljubiteljski razvijalci pa danes skoraj ne morejo več v korak s časom brez bolj ali manj uveljavljenih razvojnih okolij, katerih cene se v ZDA gibljejo od nekaj 10 do 1000 dolarjev in več. Nekateri izdelovalci uporabnike celo licenčno zavežejo k plačilu določenega odstotka od prodaje, če želijo svoje igre tržiti; drugi zahtevajo plačevanje (letne) naročnine. Manj zahtevni domači razvijalci lahko iz spleta prenesejo tudi povsem brezplačna odprtokodna razvojna okolja in programske knjižnice, s pomočjo katerih izdelane igre lahko tudi tržijo.

Od zamisli …

Pri načrtovanju scenarija je dobro pustiti domišljiji prosto pot in si v mislih predstavljati, kako se bo igra odvijala, koliko igralcev bo naenkrat sodelovalo, ali bo igro mogoče igrati na več računalnikih hkrati, kaj bodo vmesni cilji in končni cilj in kako se bodo stopnjevale težavnostne stopnje. Pomembno je izbrati tudi pravi žanr igre, ki je lahko: pustolovščina, akcijski triler, simulacija, logična igra (kot so npr. šah, stratego ali katera od iger s kartami), interaktivni roman ali kombinacija več žanrov. Uspešna računalniška igra mora imeti všečne idejno in vsebinsko zasnovo ter grafično podobo in biti hkrati dovolj tehnično dovršena, da gladko teče na večini solidno zmogljivih osebnih računalnikov ali pametnih telefonov. Ponavljanje uveljavljenih konceptov in izdelovanje podobnih računalniških iger, kot so jih v preteklosti izdelali veliki proizvajalci, navadno ne vzbudi dovoljšnega zanimanja internetne javnosti, da bi bilo igro mogoče uspešno tržiti in s tem pokriti stroške razvoja in nakupa profesionalnega razvojnega okolja.

Še tako dobro idejno zasnovana igra je omejena z možnostmi razvojnega okolja, zato moramo že na začetku izbrati pravega. Izdelovalci na svojih spletnih straneh pogosto ponujajo več razvojnih okolij, namenjenih izdelavi računalniških iger v različnih žanrih, ali pa ponujajo osnovno orodje z dodatki, ki jih potrebujemo za izdelavo kompleksnejših funkcionalnosti glede na izbrani žanr. Preden se odločimo za pravo razvojno okolje, se splača naložiti najnovejšo (preizkusno) različico in natančno preučiti kak primer že izdelane igre, kar je veliko hitreje od prelistavanja obsežnih navodil in priročnikov. Ker je gradnja 3D iger veliko bolj zapletena od gradnje 2D iger, se začetnikom splača najprej dodobra spoznati logiko razvoja slednjih. Dobro je odigrati tudi trenutno najboljše igre, izdelane v posameznem razvojnem okolju, saj tako najbolje spoznamo njegove prednosti in šibke točke.

… do 2D igre

Enostavna grafična podoba, ki smo je vajeni s hišnih računalnikov iz osemdesetih let preteklega stoletja, čeprav ob višji grafični ločljivosti, gotovo ni najprivlačnejša; kljub temu lahko z 2D razvojnimi okolji osvojimo osnovne koncepte gradnje računalniških iger in hkrati svoje zamisli zabavno preizkusimo v praksi. Znanje programiranja pri tem ni obvezno, saj scenarije pogosto sestavljamo z opisnimi gradniki, ki so na voljo v posameznem okolju. Prednost imajo sestavljanje scenarijev in grafično ustvarjanje junakov, predmetov in prostorov, ki nastopajo igri. Za risanje lahko uporabimo standardna risarska orodja pa tudi orodja za obdelavo slik in fotografij, o katerih sem pisal v članku Uredimo in polepšajmo fotografije v oktobrski številki.

Okolja za ustvarjanje 2D računalniških iger lahko prenesemo s spletnih strani izdelovalcev, kjer je praviloma na voljo razvojno okolje za Windows, pogosto pa tudi različici za Linux in Max OS X. Veliko jih omogoča tudi izvoz iger v obliko za poganjanje na pametnih telefonih z operacijskima sistemoma Android in iOS.

Visual Novel Maker: interaktivni roman.

Bistvo vsakega razvojnega okolja je stroj za poganjanje iger, ki je lahko odprtokoden ali pa plod večletnega razvoja posameznega izdelovalca programske opreme. Denimo, na stroju za poganjanje iger (angl. game engine) RPG temelji priljubljeni RPG Maker VX Ace, ki podpira akcijske scenarije s premikajočimi se podobami (angl. sprites), kakršne poznamo še s hišnih računalnikov nekdanjih izdelovalcev Commodore, Sinclair in Atari. Doma ustvarjene domišljijske akcijske pustolovščine spominjajo na Final Fantasy in Dragon Quest iz devetdesetih let preteklega stoletja. Razvojno okolje omogoča večplasten pogled na razvoj računalniških iger: od načrtovanja akcijskega dogajanja (npr. boja s pošastmi ali Marsovci) do pripovedovanja zgodb in uravnoteženja obojega. Osvobojeni težavnega programiranja se lahko posvetimo vsebini in grafični podobi igre. Zastonjska različica, RPG Maker VX Ace Lite, ima močno omejen nabor lastnosti, plačljiva pa je na voljo zastonj le v preizkusnem obdobju, drugače moramo zanjo odšteti 69,99 dolarja; nekoliko preprostejši RPG Maker VX je za 10 dolarjev cenejši.

Tudi IG Maker, ki stane 59,99 dolarja, temelji na RPG in njegovem enostavnem uporabniškem vmesniku in se prilagajata različnim žanrom računalniških iger, a ima v primerjavi z RPG Makerjem VX Ace bolj prilagodljivo vizualizacijo in dopušča več konceptualnih zasnov. Kljub temu je še vedno precej omejen glede raznolikosti iger, ki jih lahko izdelamo, razvijalec pa mora poznati vsaj osnovne koncepte programiranja. Povsem drugemu krogu razvijalcev pa je namenjen Visual Novel Maker za gradnjo interaktivnih romanov, v katerih bralci z odgovori na vprašanja glavnih junakov delno usmerjajo tok pripovedi. Preizkusna različica je zastonj, za licenco pa moramo odšteti 69,99 dolarja.

RPG Maker VX Ace, IG Maker ali Visual Novel Maker lahko prenesemo s spletne strani www.rpgmakerweb.com, pri čemer se moramo brezplačno registrirati. Z iste spletne strani lahko prenesemo tudi ComiPo! za sestavljanje stripov.

GameMaker (www.yoyogames.com) je kompleksno okolje za gradnjo računalniških iger, s katerim lahko ustvarjamo tudi brez programerskega predznanja, a kljub temu potrebujemo kar nekaj časa, da se ga privadimo. Uporabniški programski vmesnik na prvi pogled ni najbolj všečen, a je kljub temu nadvse uporaben. V spletu najdemo veliko elektronskih vodnikov, ki nas popeljejo skozi njegove funkcionalnosti in proces gradnje računalniških iger.

Construct 2: Line of sight ponazarja načrtovanje pogleda v navideznem prostoru.

Različica GameMaker Lite je prosto dostopna s spletne strani izdelovalca, za zmogljivejše, premiumske različice s kompleksnejšimi funkcionalnostmi pa je treba odšteti vse do 500 dolarjev. Kljub temu nas razvojno okolje za Windows, Mac OS X in Linux zaradi pestrih možnosti izdelave računalniških iger v različnih žanrih, ki jih je mogoče izvoziti tudi v iOS in Android za pametne telefone, ne razočara. Na podlagi GameMakerja je nastala že vrsta priljubljenih računalniških iger, kot so: Hotline Miami, Stealth Bastard in Risk of Rain.

Construct 2 (www.scirra.com/construct2) je še eno izmed priljubljenih okolij za gradnjo 2D računalniških iger, ki ga podobno kot GameMaker podpira številna spletna skupnost. Preizkusna različica ponuja pester nabor funkcionalnosti, ki temeljijo na stroju za poganjanje iger po standardu HTML-5, ki je alternativa javi in Adobovemu flashu. Izdelane arkadne igre lahko sproti preizkušamo in jih na koncu izvozimo v operacijske sisteme namiznih računalnikov Windows, Mac OS X in Linux, pa tudi v iOS in Android.

Enostavnost izdelave iger in prijazen uporabniški vmesnik prekašata GameMaker, a ne tudi GameMakerjevih orodij in pripomočkov. Vgrajeni dogodkovni stroj omogoča uporabnikom hitro ustvarjanje zaporedij premikov in drugih dejavnosti brez potrebe po programiranju v katerem od višjih programskih jezikov. Prilagodljiva zasnova vgrajenega stroja za poganjanje iger omogoča odličen nadzor in živahne vizualizacije. Med priljubljenimi računalniškimi igrami na podlagi Construct 2 sta: Hamstarök, v kateri je glavni junak hrček z oklepom, in 8-Bit Boy, ki spominja na igro Super Mario iz osemdesetih let preteklega stoletja.

Za premiumsko različico tega razvojnega okolja s polno funkcionalnostjo moramo odšteti 120 dolarjev, a smemo igre v spletnih trgovinah Chrom Web Store, Firefox Marketplace in v spletnih trgovinah za pametne telefone z operacijskima sistemoma iOS in Adroid tržiti le, če si omislimo komercialno različico, ki bo našo denarnico »olajšala« za skoraj 400 dolarjev.

Stencyl (www.stencyl.com) uporablja za razvoj računalniških iger več kot 120.000 registriranih razvijalcev, z njim pa je bilo v preteklosti za operacijske sisteme: Windows, Mac OS X in Linux, iOS in Android razvitih že več kot 10.000 iger. Čeprav deluje samo v operacijskih sistemih za namizne računalnike, je mogoč izvoz iger v iOS in Android.

Za osnovno načrtovanje računalniških iger ne potrebujemo programerskega znanja, je pa slednje nujno pri razvoju zahtevnejših funkcionalnosti in obnašanj, ki jih vgradimo kot vtičnike. Uporabniški vmesnik deluje po sistemu povleci in spusti. Posamezne elemente računalniških iger si lahko samostojni razvijalci delijo po spletu, tako da na široko odpira vrata njihovemu sodelovanju. A morda Stencyl prav zaradi njegove priljubljenosti in razširjenosti med razvijalci ni mogoče kupiti; letna naročnina pa stane 200 dolarjev za najdražji paket. Na voljo so tudi različni popusti, denimo za študente. Naročnino na Stencyl se vsekakor splača plačati razvijalcem z veliko dobrimi zamislimi, ki želijo svoje računalniške igre tržiti. Med najbolj priljubljenimi igrami, izdelanimi s tem orodjem, sta Dangerous Dungeons in SkullFace.

Flixel (flixel.org) je odprtokodno okolje s programsko knjižnico za ustvarjanje 2D računalniških iger za lastno rabo ali prodajo. Temelji na enostavnem objektnem programskem jeziku actionscript 3, ki podpira 2D vektorsko animacijo in je združljiv s širokim naborom zastonjskih razvojnih orodij. Čeprav ne omogoča 3D modeliranja, delujejo filmske animacije (iz zaporedij sličic) odlično. Ponuja tudi sklop funkcij za razvrščanje težavnostnih stopenj iger, načrtovanje iskanja poti in možnost shranjevanja iger za posamezne igralce. Čeprav razvijalci v zadnjem času delajo bolj malo popravkov, upanje na tretjo različico ostaja. Med priljubljenimi igrami, razvitimi v tem okolju, sta Canabalt in Blasting Agent.

… do 3D igre

Da je razvoj iger s 3D grafiko neprimerno bolj zapleten od razvoja 2D iger, kaže to, da je teh razvojnih okolij sorazmerno malo. Veliki izdelovalci se zanašajo predvsem na izkušene programerske ekipe in lastna razvojna okolja. Kljub temu velja izpostaviti Unity in Unreal Engine 4, ki sta eni izmed najboljših in najbolj priljubljenih okolij za razvoj 3D iger.

Unity (unity3d.com/unity) je popolno razvojno okolje za gradnjo impresivnih 3D iger z sorazmerno malo finančnega vložka. Zastonjsko različico lahko uporabljamo tako za osebne kot komercialne projekte, a si resnejših 3D iger brez profesionalne različice, ki stane 1500 dolarjev, ne moremo predstavljati. Kljub temu tudi zastonjska različica postreže s številnimi kompleksnimi lastnostmi in elementi, ki jih lahko vgradimo v igro. Med njimi sta tudi kakovosten zvok in slika visokih ločljivosti, ki se enakovredno kosata z igrami, razvitimi v drugih okoljih. Čeprav Unity deluje v operacijskih sistemih Windows, Mac OS X in Linux, lahko gotove igre izvozimo na kar 10 različnih računalniških osnov za namizne računalnike in pametne telefone. Kljub temu aktualna različica, Unity 5.0, ni okolje za tiste, ki se prvič lotevajo razvoja kake računalniške igre. Omenimo še, da lahko za Unity iz spleta prenesemo tudi zelo uporaben paket z že izdelanimi gradniki, ki so v pomoč pri razvoju iger.

Stencyl: Mars napada Zemljo.

Unreal Engine 4 (www.unrealengine.com) razvija izdelovalec iger Epic, ki ga poznamo še iz časa hišnih računalnikov. Razvojno okolje vsebuje enega najboljših strojev za poganjanje 3D iger, skladnih z razvojnim standardom AAA, na podlagi katerega so nastale odlične igre, kot sta: Gears of War in Batman: Arkham series; s četrto različico pa razvijajo dolgo pričakovane igre: Kingdom Hearts III, Unreal Tournament in Dragon Quest XI.

Podobno kot Unity je tudi Unreal Engine 4 namenjen izkušenim uporabnikom in je za mnoge daleč najboljše okolje za ustvarjanje 3D iger profesionalnega videza. V spletu najdemo tudi številne priročnike in vodnike, namenjene spoznavanju okolja in razvoju iger v različnih žanrih. Zato ne preseneča, da je Epic šele pred kratkim omogočil zastonjski prenos Unreal Engine 4 s svojih spletnih strani in brezplačno rabo vsem uporabnikom spleta. Kljub temu zahteva plačilo petih odstotkov od zaslužka od prodaje iger.

Se splača investirati?

Čeprav številne navdušence v začetku skrbi predvsem cena nakupa razvojnega okolja, pogosto pozabijo, da bodo morali vložiti še veliko več ur svojega dela, preden bo nastal všečen in komercialno zanimiv izdelek. Po drugi strani so to spoznali tudi nekateri izdelovalci programskih okolji za razvoj iger, ki se zavedajo kompleksnosti takega razvoja. Zato so znižali cene razvojnih okolij ali jih ponudili celo v brezplačno rabo pod pogojem, da razvijalci plačajo določen odstotek od zaslužka pri morebitni prodaji iger.

Drugi ponujajo orodja v zastonjsko rabo samo v preizkusnem obdobju, ki praviloma traja 30 dni, ali ponudijo poenostavljene zastonjske različice, ki jih lahko uporabimo predvsem za učenje, kompleksnejše funkcionalnosti pa je treba dokupiti.

Tretji ponujajo razvojno okolje zastonj, a brez vzorčnega primera, ali brez kompleksnih, že izdelanih gradnikov. Slednje bi lahko izdelali samo, če bi imeli na razpolago presežek časa. A slednjega nimamo in smo pri razvoju pogosto primorani v nakup vsaj dela razvojnega okolja ali dodatkov zanj. Investicija se izplača predvsem marljivim razvijalcem z odličnimi zamislimi, ki zmorejo prvo produkcijsko različico svoje računalniške igre razviti prej kot v letu dni.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki