Test televizorja Philips OLED936 - OLED kot se šika

Podjetje TP Vision najmočnejši izdelek iz svojega televizijskega repertoarja Philips že tradicionalno predstavi jeseni, kar pomeni, da Monitorjev letni preizkus televizorjev redno zamudi. Tudi tokrat smo ga zato v roke vzeli posebej.

Lanski najmočnejši Philips z oznako OLED935 je letos nadomestil OLED936. Preizkusili smo 65-palčni model, na voljo pa sta tudi 55- in 48-palčni.

Ključna novost je novejši zaslon OLED podjetja LG – vgrajen je model »evo«, ki smo ga prvič preizkusili že v televizorju LG Evo G1. LG oglašuje, da ima višjo svetilnost kot dosedanji zasloni OLED (spomnimo, LG je edini proizvajalec zaslonov OLED, v svoje televizorje pa jih vgrajujejo različni proizvajalci, tudi TP Vision oz. Philips), vendar je v praksi to komajda vidno. Tudi zato, ker televizijo največkrat gledamo v polmračni dnevni sobi. Televizorji, ki jih imajo na prostem nameščeni (športni) bari, pa so raje veliko svetlejši modeli (Q)LED. Vsekakor pa lahko tudi za evo oziroma zaslon v Philipsu OLED936 rečemo, da ponuja izredno sliko s popolnimi črninami in z izrednim kontrastom ter s čudovito živimi barvami. Zadnje še dodatno izpostavi vgrajeni štiristranski Ambilight, sistem barvnih ledic, ki v skladu z vsebino zaslona osvetljujejo ozadje televizorja. Ambilighta sicer nekateri ne prenašajo (da se izklopiti), drugi ne morejo brez njega in se mu v popolnosti privadijo.

Druga novost je, kot vsako leto, nadgrajeni slikovni procesor P5 pete generacije. Tudi letos natančno bdi nad statičnimi deli slike (denimo logotipi ali statusnimi vrsticami v igrah) in jih neopazno potemni ali malce premika ter s tem skrbi, da pri zaslonu ne pride do t. i. vžganja slike. Vgrajenih pa je tudi nekaj novih algoritmov, ki naj bi poskrbeli za še večjo ostrino (Perfect Natural Reality), večje podrobnosti pri športnih dogodkih (Fast Motion Clarity, ki pa sliko zaradi vstavljanja črnih slik malce potemni) in dinamično prilaganje razmeram v sobi (Ambient Intelligence, HDR10+ Adaptive).

Tretja novost je nadgrajeni zvočnik podjetja Bowers & Wilkins, ki ima nekoliko boljši bas in nekoliko spremenjeno pozicijo zvočnikov za Dolby Atmos. Zvok, ki ga zmore, je za televizor izreden, še vedno pa priporočamo namestitev ločenega ozvočenja. Mimogrede, če ga že imate, bo priloženi zvočnik odveč, o čemer velja razmisliti pred nakupom.

In nenazadnje, novost so tudi »popravki« oziroma nadgradnje tehnologij, ki so v lanskem modelu nekako »umanjkale«. Pomembna sta 120-herčna priključka HDMI, ključna za tiste, ki bi na televizor radi priklopili igralne konzole zadnje generacije. In seveda povezani standardi za spreminjanje hitrosti osveževanja, kot je VRR (Variable Refresh Rate), ki pokriva tako Nvidia G-Sync kot AMD FreeSync. In ALLM (Auto Low Latency Mode), ki omogoči, da televizor samodejno preklopi v igralni način osveževanja, ko zazna signal iz igralne konzole.

Kot se za televizor najvišjega razreda spodobi, je vgrajena podpora za vse mogoče standarde HDR – Dolby Vision, HDR10, HDR10+ Adaptive, HLG in HGiG. Marsikateri konkurent se tako široke podpore ne gre.

Tudi pri tem modelu pa moramo pograjati programsko opremo, ki pri Philipsu letos ne dohaja konkurence. Vgrajen je sicer zelo razširjen Android TV (10), za katerega je na voljo ogromno aplikacij, med njimi so tudi televizijske aplikacije slovenskih ponudnikov, vendar uporabniški vmesnik ni nadgrajen na letošnjo preobleko Google TV, kot jo imajo nekateri konkurenti. Pograjamo lahko tudi Philipsov prispevek k uporabniškemu vmesniku Android TV, ki služi za upravljanje množice nastavitev. Tudi pri tem modelu je ta grafično neizrazit in popolnoma besedilen, kar nekako ne sodi k sicer »premijskemu« videzu samega televizorja. Kot tja ne sodi tudi začetna namestitev televizorja, ko je treba uporabniško ime Google in geslo vtipkati prek zaslonske tipkovnice, kar je v primeru dolgega gesla (ki je sicer priporočljivo) precej mučno početje. Konkurenca tipkanje odpravi s samodejno povezavo z Googlovo aplikacijo na telefonu, ki je opravljena v nekaj sekundah. Upajmo, da bo TP Vision v modelu OLED937 to vendarle odpravil.

Če povzamemo – najmočnejši Philips OLED je odličen televizor, ki pa ni brez napak. Ena izmed njih je tudi izredno visoka cena, vendar smo teh pri najmočnejših televizorjih tako in tako vajeni, tudi pri konkurenčnih izdelkih. Vrhunski modeli televizorjev OLED pač še vedno nudijo vrhunsko kakovost slike, zahtevajo pa tudi zelo globoko denarnico …

Philips 65OLED936/12

65-palčni televizor OLED

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 3.500 EUR, 55-palčni model 2.500 EUR

Za: Odlična kakovost slike, podpora vsem standardom HDR, podpora igram – 4K 120 Hz. Zelo dober zvočnik Bowers & Wilkins, štiristranski Ambilight.

Proti: Visoka cena, manjka zadnja različica Android TV, ni preobleke Google TV, nerodna prijava in zastarel menijski sistem za nastavljanje.