Tehnomanija: marec 2004

Spomladi bomo, kot kaže, doživeli nov val grafičnih procesorjev. Med prvimi bo nVidia, ki pripravlja projekt NV40, v končni različici najbrž imenovan GeForce FX 6000. Za zdaj so tehnični podatki le skopi in okvirni - 130 nm arhitektura, 175 milijonov tranzistorjev, delovni takt jedra med 500 in 600 MHz, dostop do pomnilnika s takti 700-800 MHz in uporaba različnih tipov pomnilnikov - DDR, GDDR2 in GDDR3. Procesor naj bi imel boljšo podporo mehčanju robov in filtriranje, novo jedro za senčenje, osemstopenjski cevovod in dve enoti za obdelavo tekstur. Zanimivo, da bo procesor še vedno podpiral zgolj AGP 8x, medtem ko naj bi prihajajoče vodilo PCI Express podprli nekoliko pozneje z rahlo spremenjenim procesorjem NV41.

*

Kot kaže, imajo v Intelu v zadnjem času nekaj težav z roki pri razvoju novih izdelkov. Ob predstavitvi novih procesorjev Pentium 4 z delovnim imenom Prescott so iz krogov blizu podjetja prišli podatki, da razvoj drugih novosti, zlasti novih procesorjev Celeron in Xeon, kasni za prvotnimi cilji. Celeroni s takti od 2,53 do 2,8 GHz in vodilom pri 533 MHz naj bi tako prišli na plano šele v drugem četrtletju (prvotno v prvem), prav tako pa tudi spremenjeni nabori 915GV in 910 GL za nov rod poceni računalnikov PC. Intel je tudi premaknil izid novih Xeonov. Projekt Nocona, za katerim se skrivajo Xeoni DP s takti od 3 do 3,6 GHz, vodilom pri 800 MHz in 90 nm arhitekturo, bo tako nared šele proti koncu leta. Podpirali bodo tudi vmesnike PCI Express in pomnilnik DDR2, kar bodo zagotovili z novimi nabori. Zaradi te zamude bodo zamudili tudi projekti Jayhawk, naslednik Nocone s takti čez 4 GHz, ter Potomac in Tulsa, za katerimi se skrivajo novi Xeoni MP ter procesorji z dvema jedroma.

*

Po nekaterih podatkih naj bi IBM že imel pripravljeno lastno distribucijo Linuxa za osebne računalnike, vendar jo za zdaj ne namerava objaviti. Projekt, ki ga nekateri viri imenujejo Blue Linux, naj bi že uporabljali izbrani zaposleni v IBM na svojih namiznih in v prenosnih računalnikih, da bi tako preizkusili dolgoročno stabilnost in uporabnost. Toda isti viri tudi namigujejo, da IBM morda lastnega Linuxa ne bo razkril še leto ali dve. Razlogov je več, med drugim tudi sodni spor z družbo SCO glede Linuxa. Toda po drugi strani bi zorenje izdelka lahko tudi skrajšali, če se za to pokaže potreba. Do tedaj pa bo IBM še vedno uradno podpiral Red Hat in zlasti SuSE Linux.

*

Čeprav je Linus Torvalds s prijatelji šele pred kratkim predstavil jedro Linuxa 2.6, se ekipa že pripravlja na razvoj naslednje različice 2.7. Trenutno zbirajo ideje, predloge in želje, ki bi jih lahko vključili v naslednjo različico jedra. Kot kaže, bo jedro 2.7 prineslo precej novosti za namizne računalnike, kar je bilo v različici 2.6 do neke mere manj upoštevano, saj so želeli usposobiti predvsem nove funkcionalnosti za strežniške sisteme. Visoko na seznamu želja pa so kljub temu nekatere strežniške funkcije, predvsem boljša podpora gručam in podpora virtualizaciji oziroma navideznim računalnikom že v samem jedru. Prav gotovo pa bo končni seznam lastnosti še precej daljši, saj jedro 2.7 ne bo nared pred koncem leta 2005.

*

Ali se PalmOne, izdelovalec ročnih računalnikov z okoljem PalmOS, ozira tudi po drugih operacijskih sistemih? V zadnjih tednih je bilo slišati zanimive komentarje s strani ključnih ljudi podjetja, ki so zelo pohvalno govorili o drugih operacijskih sistemih in celo eksplicitno omenili, da je podjetje "odprto za vse možnosti". Še posebej pohvalno so govorili o platformi Nokia Series 60 in operacijskem sistemu Symbian, kar bi še pred nekaj meseci zvenelo zelo bogokletno. Dejstvo je, da so lastniki s formalno razdelitvijo podjetja na dvoje (PalmOne za strojno opremo, PalmSource za operacijski sistem) odprli možnost za drugačne strateške povezave kakor doslej. Nekateri viri blizu družbe PalmOne pa so že pred časom navajali, da so v podjetju zelo nezadovoljni s počasnim razvojem sistema PalmOS. Ker pa ima podjetje za cilj globlje poseči na področje hibridnih naprav in pametnih telefonov, se zdi povezava z Nokio vse bolj verjetna.

*

To, kako močno digitalna fotografija osvaja svet, dokazuje nedavna odločitev družbe Kodak, da opusti prodajo klasičnih filmskih aparatov v ZDA, Kanadi in zahodni Evropi. Izjema so le aparati za enkratno uporabo, ki pa so predvsem sredstvo za prodajo njihovega glavnega artikla - filmov. Drugod po svetu bodo klasične fotoaparate prodajali še naprej. Spomnimo se, da je Kodak proizvajalec številka ena na svetu, kar zadeva fotografske filme, zato ta odločitev ni kar tako. Glavni razlog so seveda slabi poslovni rezultati, zaradi katerih bo Kodak moral odpustiti kar 15.000 ljudi po svetu, ob tem pa upajo na vnovični uspeh v digitalnem svetu - s fotoaparati, pomnilniškimi nosilci in kmalu tudi tiskalniki.

*

Sodišča vse bolj zavračajo pravne poglede monopolnih ponudnikov digitalnih vsebin, in to po vsem svetu. Po tem, ko so v Ameriki sodno potrdili, da omrežja P2P za izmenjavo datotek niso ilegalna, je italijansko sodišče določilo, da uporaba spremenjenih čipov v igralnih konzolah (tako imenovani MODi) ni v nasprotju z zakoni. Odločitev je ovrgla tožbo, v okviru katere so v Italiji zasegli večjo količino spremenjenih igralnikov Sony PlayStation 2. Sodišče namreč meni, da je lastnik konzole povsem upravičen na njej delati spremembe in uporabljati lastne programe in vsebine (na primer igre za druge svetovne regije). To gre seveda zelo v nos izdelovalcem konzol, ki te naprave praviloma prodajajo pod ceno, zato da bi iztržili višje cene pri sami vsebini, predvsem pri igrah.

*

Bil Gates je prepričan, da lahko nezaželeno elektronsko pošto po vsem svetu povsem izkoreninimo v dveh letih. Svoje predlog je razkril kar na letnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je navedel tri akcijske točke. Prva predvideva izdelavo boljših orodij in filtrov za obrambo pred nezaželeno pošto. Druga predvideva uvedbo mehanizmov, ki bi že na ravni internetne hrbtenice upočasnili prenos sporočil, ocenjenih kot nezaželenih, s čimer bi ta dejavnost postala nepraktična. Tretji korak pa predvideva plačilo za pošiljanje sporočil, nekakšno digitalno "poštno znamko", ki bi jo moral poslati pošiljatelj, toda le, če to določi prejemnik. Seveda bi Microsoft pri tretjem korak imel koristi, saj se aktivno ukvarja s sistemom elektronskih mikroplačil, ki so lahko podlaga za tako kaznovanje množičnih pošiljateljev.

*

Iz vesoljske agencije NASA so povsem potiho sporočili, kaj je bil razlog za nenadno odpoved poslušnosti raziskovalnega vozila Spirit, ki raziskuje površino Marsa. Sliši se skoraj neverjetno, toda poglavitni razlog je, kot kaže, pomanjkanje pomnilnika RAM. Spirit 32 KB od skupno 128 MB pomnilnika (zakaj samo toliko?) namenja operacijskemu sistemu Wind Rover VxWorks, ki opravlja nekatere pomembne funkcije in naloge. Po uspešnem pristanku pa so, kot kaže, v splošnem navdušenju pozabili na to, da morajo tu in tam zbrisati nepotrebene datoteke v pomnilniku, zato se je ta zapolnil, programi pa so se ustavili. Rešitev je prišla šele, ko se je robot postavil v diagnostični način. Ostaja pa odprto vprašanje, kako da jim tega ni uspelo predvideti ali simulirati, temveč so morali napake odpravljati šele po medplanetarni komunikacijski povezavi...

Sliši se skoraj neverjetno, toda poglavitni razlog za neposlušnost marsovskega robotskega vozila Spirit je, kot kaže, pomanjkanje pomnilnika RAM.

Nekateri viri blizu družbe PalmOne pa so že pred časom navajali, da so v podjetju zelo nezadovoljni s počasnim razvojem sistema PalmOS.