Računalnik v žepu

Računalništvo se že od samega začetka ukvarja s tem, kako čim več računske moči spraviti v čim manjšo obliko. V zadnjih letih smo dočakali tudi računalnike, ki so zapakirani v obliko »ključka« – na preizkusu smo imeli Intelov primer.

Naprava se imenuje preprosto Intel Compute Stick. Gre za majhen računalnik, nekoliko večji od običajnega USB-ključka. Oblikovan je podobno:  je podolgovate oblike, na eni strani ima moški priklop HDMI, ki ga priključimo na računalniški zaslon ali televizor. Na tem delu bi lahko bil sicer nekoliko zožen, saj ga v naš televizor nismo mogli priključiti, ker enostavno ni bilo dovolj prostora pri vmesniku HDMI. Ravno zaradi takih primerov dobimo v paketu še kratek podaljševalni kabel.

Za to, da lahko naprava deluje, potrebujemo še napajanje, ki ga omogočimo prek namenskega vmesnika, priključenega na klasični USB (bodisi na televizorju ali zaslonu, omislimo si lahko tudi zunanji napajalnik). Na strani naprave je še en povsem navaden vmesnik USB 2.0 za priklop perifernih naprav. Zraven je še majhna tipka za vklop, na drugi strani pa tudi reža za pomnilniške kartice vrste MicroSD.

Na preizkušeni napravi so bili nameščeni Windows 8.1 with Bing, v kratkem naj bi začeli prodajati še različico z Ubuntu Linuxom. Že takoj ob prvem zagonu se je pojavila težava v obliki enega vmesnika USB. Vanj moramo priključiti razdelilec USB, da lahko sploh hkrati priključimo miš in tipkovnico. Naprava ima sicer vgrajeno tudi enoto Bluetooth, a uporablja isto vezje oziroma anteno kot WiFi – če uporabimo obe hkrati, delujeta zelo slabo (prekinjanje povezave in podobno). Povezava WiFi sicer ni najhitrejša, podpira le omrežja do 802.11n pri 2,4 GHz.

Sicer se naprava obnaša kot vsak drug računalnik. Vgrajen je Intelov procesor Atom Z3735F, ki so ga predstavili pred dobrim letom, njegova frekvenca pa je 1,33 GHz (1,83 GHz, ko deluje samo eno jedro). Gre za štirijedrnik, ki je predvsem varčen, ne pa ravno zmogljiv, zelo podobnega ima recimo Asusov telefon Zenphone 2, ki smo ga preizkusili v tej številki. Na preizkusu Geekbench 3 je z enim jedrom dosegel rezultat 867 ter 2892 z vsemi jedri. To je približno 60 odstotkov tega, kar doseže res zmogljiv telefon – recimo Samsungov Galaxy S6, trenutni prvak med telefoni.

V praksi se pomanjkanje strojne moči kar hitro pozna, na kakšno resno večopravilnost lahko zato pozabimo. Je pa dovolj zmogljiv za osnovno brskanje po spletu, če le ne pretiravamo s številom odrtih zavihkov, sploh če so ti polni oglasov Flash. Ogled videa na Youtube poteka brez težav (tudi pri celozaslonskem načinu) in programi paketa Office še kar dobro delujejo. Pomnilnika sicer ni veliko, le 2 GB (različica z Ubuntujem ga bo imela 1 GB), a ga procesor več tako in tako ne podpira. Za operacijski sistem in uporabniške datoteke je 32 GB prostora (pri Ubuntuju ga bo 8 GB). Gre za pomnilnik vrste Flash (torej podobno kot pri diskih SSD).

Morda bo bolje s ChromeOS?

Ker so »telefonski« procesorji očitno malce šibki za Windows, bo morda bolje poskusiti s ChromeOS. Vsaj tako misli Asus, ki je za jesen napovedal »HDMI ključek« Chromebit. V resnici gre za »prenosnik« Chromebook, le da nima zaslona. Ker je ChromeOS precej manj zahteven od Windows, bi znal biti ključek povsem zadovoljivo hiter, uporabnik pa bo lahko z njim prav tako brskal po spletu, uporabljal pisarniške programe (Google Docs), gledal filme (Youtube), itd.

Bomo videli.

Napravo smo preverili tudi s televizorjem, torej kot večpredstavnostni računalnik. Na njej smo preizkusili programski paket Kodi, nekoč znan kot XBMC. Ta se presenetljivo dobro obnese, filme in serije vrti brez težav, tudi v ločljivosti FullHD (to je sicer tudi najvišja podprta ločljivost, kar je povsem razumljivo). Program lahko brez težav krmilimo z aplikacijami, namenjenimi napravam iOS in Android. V tej vlogi se Compute stick kar dobro odnese, nekoliko pa nas je zmotil ventilator.

Da, varčen procesor ima vseeno dodan tudi res majhen ventilator. Ta se kar pogosto prižiga in nase vztrajno opozarja. Med ogledom filma nas pri zmerni jakosti zvoka sicer ni zmotil, v tišji sobi pa je opazen. Škoda, da ga niso nadomestili z večjimi hladilnimi rebri, da bi bil računalnik povsem neslišen.

Mala računalniška paličica lahko računalnik tako nadomesti le v sili. Bolje se obnese v kaki namenski vlogi, denimo za predvajanje večpredstavnostnih vsebin na televizorju ali kaj podobnega. V tej vlogi se odreže bolje od primerljivih naprav s sistemom Android, vsaj med temi, ki smo jih doslej preizkusili. Cena je vseeno kar ugodna, zato si mislimo, da bodo nad njo najbolj navdušeni računalniški navdušenci, ki bodo zanjo našli še kako zanimivo opravilo. Navadnim uporabnikom pa svetujemo, da raje počakajo še kako generacijo ali dve.

Intel Compute Stick

Mini računalnik

Prodaja: www.elkotex.si

Proizvaja: www.intel.com

Cena: 150 EUR.

✓    Cena, velikost, že nameščeni Windows 8.1 ...

✗    Okrnjenost operacijskega sistema (manjka recimo možnost oddaljenega dostopa RDP), glasnost.