Objavljeno: 26.3.2013 | Monitor April 2013 | Teme: iPhone

Pro et contra

Pro et contra

V zadnjem času videvam veliko oglasov za protivirusne programe, ki naj bi jih namestili v telefone. Je to le marketinška zvijača ali so protivirusniki v telefonih v resnici potrebni?

Matej Šmid: Telefon je ključ do vsega

Najprej, recimo bobu bo – če kateri izmed telefonskih ekosistemov sploh potrebuje protivirusnik, je to Android. iPhone je v jabolku tako zacementiran, da mu težko kdo kaj more, Windows 8 pa …, no, teh telefonov tako ali tako skorajda ni, torej jih tudi zlikovci niso opazili, kaj šele, da bi z napadi nanje računali na množico »ugrabljenih« telefonov.

Toda Android, da, Android je resen operacijski sistem, Linux, in teorija pravi, da je mogoče z resnim operacijskim sistemom narediti vse. Ali pa uničiti vse. Resda brez korenskega dostopa malce manj,  pa vendar. Tudi popolnoma legalni programi imajo, če hočejo, dostop do takih zadev, da nas lahko zaskrbi. Resda nas ob namestitvi na to opozorijo, vendar tega tako ali tako ne beremo. Povejte po pravici, bi vas motilo, da ima program dostop do vašega imenika in do vaših SMSov? Naj vas »potolažim«, takih programov je zelo veliko.  Ali tudi v resnici pošiljajo neželene SMSe (morda celo na 090 številke nekje v Nigeriji?), je sicer drugo vprašanje, dejstvo pa je, da bi to lahko počeli. Hej, dandanes imamo na telefonih celo certifikate za dostop do e-banke, da o dostopu VPN v osrčja podjetij niti ne govorimo. Do banke in podjetja imajo torej dostop tudi zlobni programi. In protivirusniki naj bi jih pri tem ustavili.

Še več, na voljo je vse potrebno za to, da se programi, ki počnejo take packarije, nesluteno hitro razmnožijo po milijonih, stotinah milijonov telefonov. Si predstavljate, da bi nekdo igrici, kot je Talking Tom, »prilepil« še nekaj zlobne kode, ki bi packala po naših stikih, certifikatih, e-pošti in SMSih? Nekako tako, kot imajo zlobno kodo prilepljeno skoraj vsi »key generatorji« v Piratskem zalivu?

Pravzaprav me čudi, da takih packarij ni več. Še posebej glede na to, da Google novih programov na svoji tržnici Play ne pregleduje tako kot Apple, temveč le naknadno, kasneje preverja, še posebej tiste, ki jih uporabniki prijavijo. Toda do takrat se lahko že nesluteno razmnožijo …

Trdim torej, da je protivirusnik načeloma koristen. Težavo vidim le v problemu kokoš-jajce, ki trenutno preprečuje, da bi protivirusniki postali boljši, kot so. Uporablja (kupuje?) jih zelo malo uporabnikov, zato si protivirusna podjetja z njimi ne dajo ravno veliko opraviti, so bolj privesek »pravih protivirusnikov« za Windows oz. naložba v prihodnost. In dokler bo tako, jih pač težko priporočimo, ker ni jasno, ali vam bodo ob konkretni nevarnosti sploh kaj koristili ali ne.

Boris Šavc: Antivirus za telefone je šala

Če je verjeti prodajalcem protivirusne opreme, se delež zlonamernih programov med mobilnimi aplikacijami strašansko povečuje. Bojda večina mobilnih zlikovcev meri na Googlov operacijski sistem Android. Ni čudno, da se mobilni antivirusni programi množijo kot zmage Tine Maze. Ti pripomočki kar tekmujejo med seboj, kdo bo odkril več »slabih« programov. Večkrat se zgodi, da se med ožigosanimi aplikacijami znajde znano ime, to pa povzroči med uporabniki nemir. Res počnejo zaustavljeni programi kaj slabega? Odgovor je večinoma nikalen.

Ne rečem, da zlonamernih programov v ekosistemu Android ni. Trdim le, da je težava manjša, kot si želijo izdelovalci antivirusnih programov. Škodljiva programska oprema za Android vsekakor kroži, a zaradi nje običajnemu uporabniku ni treba siveti. Po mojem mnenju je zlonamerna programska oprema v Androidu tista, ki v opisu navaja ene naloge, v resnici pa izvaja druge. Če aplikacija počne stvari, drugačne od oglaševanega, ji lahko rečemo škodljiva. Takih programov je na tržnici Play zelo malo, saj jih Googlovi nadzorniki redno brišejo. Ker pa ljudje ob namestitvi posameznega programa neradi beremo dolgovezno besedilo, se hitro zgodi, da se v sistemu kljub temu dogajajo nam neznane stvari. Reklamna sporočila med opozorili niso tam zaradi zlonamernega programa, temveč je zanje kriva naša malomarnost. Veliko programov počne nadležne stvari, a nas razvijalci nanje opozorijo pred namestitvijo. Nadležni programi niso zlonamerni. Na prave zlikovce naletimo, če pokukamo izza meja tržnice Play. Za nalaganje tujkov moramo na mobilni napravi pod varnostnim zavihkom omogočiti neznane vire in datoteko naložiti iz spleta. Za nameček ima Android Jelly Bean 4.2 vgrajeno zaščito, ki tako nameščene programe še dodatno pregleda. Nerad rečem, da smo si za morebitne težave z zlonamerno programsko opremo krivi sami, a tako je.

Kot vedno so tudi izjeme. Kdor piratizira programe v Androidu, bo prej ali slej naletel na mino. Ker nima nastavljenih ustreznih mašil, mu uporabo antivirusnega programa, kljub svojemu načelu proti, priporočam. Telefon bo počasnejši in manj odziven, a to je cena za »brezplačne« programe. Zastonj kosila ni. Večina uporabnikov bo še vedno raje plačala tisti evro za aplikacijo, ki jo res potrebuje. Poštenjaki cokle v obliki dobronamernega mašila ne potrebujemo. Pred namestitvijo je dovolj prebrati komentar ali dva in v primeru novejše aplikacije počakati, da Googlovi varnostniki opravijo svoje delo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Amazonova drona, ki stražita dom in podjetja

    Podjetje Ring predstavilo letečo kamero in pametnega robota!

    Objavljeno: 11.11.2026 09:00
  • Podatkovni centri sprožili krizo tudi na bojišču v Ukrajini

    Nepričakovani tekmec ukrajinske vojske.

    Objavljeno: 12.11.2026 10:00
  • Euro-Office je prispel na namizja

    Evropska odprtokodna alternativa Microsoftovemu pisarniškemu paketu je dosegla nov mejnik. Potem ko je spletna zbirka Euro-Office kljub začetnim polemikam glede licenciranja in pogojev razcepa izvorne kode junija letos doživela stabilno izdajo, je Nextcloud zdaj uradno ponudil še težko pričakovano namizno aplikacijo Nextcloud Office Desktop. Brezplačni program pod licenco AGPL v3 prinaša orodja za urejanje besedil, preglednic, predstavitev in dokumentov PDF neposredno na računalnik.

    Objavljeno: 14.11.2026 | Teme: EU, odprta koda
  • Nemci lahko za igranje GTA VI vzamejo dopust

    Igričarji so našli genialno zakonsko luknjo!

    Objavljeno: 9.11.2026 09:00
  • Googlova umetna inteligenca v Mercedesovih tovarnah razvršča avtomobilske dele

    Ko je Google predstavil model Gemini Robotics 2.5, ki sodi med modele za strojni vid, jezik in upravljanje gibanja (vision-language-action), je imel za seboj že konkreten preizkus. V Mercedes-Benzovih tovarnah v Sindelfingnu in madžarskem Kecskemétu so namreč preizkusili humanoidne robote Apollo 2 ameriškega podjetja Apptronik, ki jih je upravljala Googlova umetna inteligenca.

    Objavljeno: 12.11.2026 07:00
  • Nvidijin šef je imel še eno izvenzakonsko razmerje, podjetje razmišlja o zamenjavi

    Nvidijin direktor Jensen Huang bi lahko že zelo kmalu izgubil svoj stolček. Po aferi z domnevno kitajsko vohunko so na dan pricurljale obtožbe o še eni aferi, to pot z zaposleno v podjetju. Upravni odbor zato razmišlja o zamenjavi direktorja. Delnice podjetja so po objavi teh informacij padle še za sedem odstotkov in so dosegle najnižje ravni v zadnjih 18 mesecih. Od vrha so oddaljene že za tretjino.

    Objavljeno: 12.11.2026 11:00

Arhiv

Najnovejša številka revije

November 2026 Prelistaj! Spletni nakup Arhiv številk
November 2026
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji