Podatkovna ali informacijska arhitektura?
Čas je, da tudi v svoje IT-okolje spustite prave arhitekte. Informacijska arhitektura namreč zagotavlja, da so vsebine in podatki strukturirani, organizirani in kategorizirani na učinkovit in uporaben način, s čimer se poveča vrednost spletnih strani in aplikacij.
V digitalnem svetu se zdijo temelji vsaj toliko pomembni kot v analognem, saj je primerov nezdružljivosti sistemov, aplikacij in celo podatkov nešteto. Prav zato podjetja potrebujejo kakovostno digitalno arhitekturo, brez nje preprosto ne morejo izkoristiti maksimalne vrednosti podatkov, zbranih v podatkovnih zbirkah. Eksplozija podatkov, ki smo ji zadnje desetletje priče v poslovnih okoljih, je prisilila podjetja, da posvetijo pozornost tudi razvoju svoje informacijske arhitekture, saj so stvari hitro začele »pokati po šivih«. A odločitve o izbiri podatkovnih platform, sledenju metapodatkov v različnih sistemih in enotnem pregledu podatkov niso lahke, niti za informatike.
Ustvarjanje informacijske arhitekture zahteva sodelovanje med infrastrukturnimi ekipami, strokovnjaki za podatke, vodji poslovnih enot in upravljavci tveganj, pogosto pa traja več let! Nagrada za to pa je, da sodobna informacijska arhitektura podjetju ne bo pomagala le izvleči največje vrednosti iz njegovih podatkov danes, ampak ga bo tudi pripravila na prihodnje poslovne potrebe ter izzive in mu zagotovila odpornost. Podjetja z zastarelo informacijsko arhitekturo pa le še povečujejo svoj tehnološki dolg, kar se danes vidi predvsem po tem, da ne zmorejo v celoti izkoristiti tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, saj enostavno nimajo dovolj kakovostnih podatkov (tako za učenje kot obdelavo).
Podatkovna ali informacijska arhitektura?
Čeprav nekatera podjetja izraza uporabljajo kot sinonima, se podatkovna arhitektura bolj ukvarja s tehnično stranjo upravljanja podatkov, z obdelavo surovih podatkov in virov, ki te podatke zagotavljajo, ter upravljanjem življenjskega cikla podatkov in s potrebno infrastrukturo.
Informacijska arhitektura pa se bolj osredotoča na pomen in uporabnost podatkov. Informacijski arhitekti zato pogosto prihajajo s področja poslovne analize ali oblikovanja uporabniške izkušnje, saj je ključni del informacijske arhitekture razumevanje, kako vizualno predstaviti podatke z uporabo »zemljevidov« spletnih strani, drevesnih struktur ali grafičnega oblikovanja.
Delo informacijskega arhitekta
Kako pa poteka delo informacijskega arhitekta? Ta lahko deluje na več ravneh v podjetju, denimo, gradi platforme informacijske arhitekture, pri čemer povezuje vse dele v celoto – IT-infrastrukturo, upravljanje, poslovne zahteve ter potrebe aplikacij in sistemov, ki uporabljajo podatke podjetja. Lahko gre tudi za bolj nišne profile in naloge oziroma vloge. Informacijski arhitekt lahko igra ključno vlogo pri oblikovanju portala z informacijami za zaposlene ali spletne trgovine.
Da bi svoje delo opravljali kar najbolje, morajo informacijski arhitekti razumeti poslovne potrebe in zahteve uporabnikov, sodelovati z inženirji za podatke pri identificiranju in organiziranju virov podatkov ter sodelovati z razvijalci uporabniške izkušnje, da ustvarijo vmesnike, ki uporabnikom omogočajo, da hitro dobijo potrebne informacije, ko jih potrebujejo, in v obliki, ki je zanje najkoristnejša. Informacijski arhitekti, ki se nahajajo na stičišču treh disciplin, lahko začnejo kot podatkovni znanstveniki, poslovni analitiki ali oblikovalci uporabniške izkušnje, nato pa se naučijo drugih vidikov dela.
Načela informacijske arhitekture
Za informacijsko arhitekturo velja, da zanjo ne obstajajo formalizirana pravila ali sistemi, vendar so nekateri strokovnjaki oblikovali nekaj splošnih smernic. Dan Brown, informacijski arhitekt, avtor in soustanovitelj oblikovalskega podjetja EightShapes, je razvil pogosto citiranih osem načel informacijske arhitekture:
► Načelo objektov: Obravnavajte vsebino kot živo bitje – z življenjskim ciklom, vedenjem in lastnostmi.
► Načelo izbire: Ustvarite strani, ki uporabnikom ponujajo smiselne izbire, pri čemer naj bo izbira osredotočena na posamezno nalogo.
► Načelo razkritja: Prikažite le toliko informacij, da bodo ljudje razumeli, kakšne bodo našli, če bodo poglobili svoje iskanje.
► Načelo primerov: Opisujte vsebino kategorij s prikazom primerov vsebine.
► Načelo vhodnih vrat: Predpostavljajte, da bo vsaj polovica obiskovalcev spletnega mesta prišla prek katere druge strani in ne domače.
► Načelo večkratne klasifikacije: Uporabnikom ponudite več različnih klasifikacijskih shem za brskanje po vsebini spletnega mesta.
► Načelo osredotočene navigacije: V navigacijski shemi ne mešajte jabolk in hrušk.
► Načelo rasti: Predpostavljajte, da je vsebina, ki jo imate danes, le majhen del tiste, ki jo boste imeli jutri.
Oblikovanje informacijske arhitekture zahteva razumevanje tega, kar želi uporabnik najti, in vzpostavitev navigacijskih poti, ki ga pripeljejo do tja. Podjetje mora poskrbeti tudi za skladnost med različnimi komunikacijskimi kanali. Uporabnik danes morda išče informacije na spletni strani, jutri pa bo o tem povprašal generativno umetno inteligenco ali digitalnega pomočnika na pametnem telefonu.
Ko uporabniki najdejo, kar iščejo, jim dobra zasnova informacijske arhitekture pomaga najti dodatne informacije in kontekst, ki jih potrebujejo za odločitev. Nazadnje, dobra zasnova informacijske arhitekture mora tudi zagotoviti, da lahko uporabnik, ki je nekaj že našel, to zlahka ponovno najde.
