Objavljeno: 24.9.2013 | Monitor Oktober 2013

Pisma bralcev

Skopost v informatiki

Bravo! In še enkrat bravo za mnenje v deveti številki, ki jo pravkar prebiram.

Tudi sam sem se začel ukvarjati z računalniki v 80. kot mulec v petem razredu OŠ, ko sem dobil v dar rabljen ZX81. In potem je bila prihodnost znana J

Kmalu sem entuziazem pretvoril v svoje podjetje (računalniško, seveda) in z veseljem »rihtal« to in ono. In porabil neznansko število ur kot samouk, da imam nekaj znanja.

Napaka je bila že od začetka, da nisem nikoli zaračunal realno porabljenih ur. Če bi, bi znesek popravila velikokrat presegel vrednost »stare gajbe«. Pa se mi ni zdelo prav in logično.

In danes lahko samo v šali kje povem avtomehanikarsko anekdoto (moj oče je bil res avtomehanik), da je cena udarca po »zaštekanem štarterju«, ki znese 100 din, sestavljena iz 5 din za udarec in 95 din za »vedeti, kje udariti«.

Danes imam poleg dveh drugih še vedno tudi računalniško firmo – iz veselja, za dodatno »žepnino«. In še kar me od vsepovsod kličejo, naj »na hitro nekaj pogledam«.

No, zadnje čase uporabljam zvijačo: ko nekdo (prijateljsko) prosi, naj vendar pogledam, zakaj PC »šteka« (to je 80 % primerov), pogledam škatlo (res samo vržem oko na škatlo na mizi) in povem: glej, lahko uredim (še preden sploh vem, kaj se dogaja), vendar je dela za najmanj 6 ur in to se res ne splača. To je vredno več kot celoten računalnik. Menjaj za novega.

Večina nekako posredno dojame, da bi to zaračunal, čeprav tega ne izjavim naravnost. In pokima in me pusti pri miru.

Posebno poglavje bi si sicer zaslužila tudi logika prave stranke (torej niti ne prijatelja), ki ti prinese na servis računalnik, za katerega porabiš, denimo, 2 uri, da ugotoviš, v čem je težava. In, recimo, da je ocenjeno popravilo predrago, stranka se premisli. Mislim, da nekje 1 od 200-tih vpraša, ali je kaj dolžan (za opravljeno diagnozo). Drugim 199 se ne zdi logično plačati karkoli, ker je računalnik še vedno v popolnoma enakem stanju, kot je bil. »Saj niste nič popravljali?!« …

Res je, na začetku smo zamočili. Prav zato je danes moja ura najmanj 35 evrov, pa kolikor nanese,  nanese. Za vse, kar je manj, naj pa sosedovi mulci urejajo – jih je več kot dovolj.

Ne dajte se in vse dobro še naprej!

Boštjan

Kako to počno profesionalci

Prijatelji so me opozorili na članek, ki je bil objavljen v reviji Monitor št. 09/13 pod naslovom «Ko disk odpove«.

Ker se v članku omenja tudi moje ime in ker ste objavili sliko orodja za reševanje podatkov WD HAT Pro, ki je moj izum, vas moram obvestiti o določenih dejstvih.

Omenjate me kot pionirja na področju reševanja podatkov v Sloveniji, a to žal ne drži, saj je bilo prvo podjetje, ki se je pred več desetletji začelo ukvarjati z reševanjem podatkov v Sloveniji, podjetje Maitim in si ta laskavi naslov zagotovo zasluži njegov lastnik ...

Nadalje vas moram obvestiti, da podjetje Anni ni odkupilo tehnologije, znanja in ljudi od podjetja Kotar, temveč je po pogodbi o poslovnem sodelovanju avgusta 2012 zakupilo pravico do uporabe franšize Kotar reševanje podatkov za obdobje 5 let.

Robert Kotar

Težave z monitorjem

Pred nekaj meseci (še pred aprilskim velikim preizkusom) sem se odločil kupiti nov monitor s kakovostno matriko in nekoliko večjih mer. Pred nakupom sem preveril preizkus v vaši reviji in se odločil za DELL U2412M, ki je dobil tudi priznanje zlati Monitor. Bralci revije zaupamo v verodostojnost vaših testov, kljub temu pa se sprašujem, ali ste (oziroma kako) na preizkusu velikih monitorjev preverili tudi, kako se obnesejo za gledanje filmov in morda igranje iger? Slednje sicer ciljnih kupcev tega razreda monitorjev morda ne zanima, filme pa radi gledamo vsi.

Monitor res odlikujejo dobre barve in kotna vidljivost. Za delo s pisarniškimi programi, grafično oblikovanje, programiranje in obdelavo fotografij je odličen (razmerje 16 : 10 je ravno »vmes« med filmskim 16 : 9 in fotografskim 15 : 10). Žal pa se precej slabše obnese pri ogledu filmov in (sklepam) igranju iger, kjer je zelo moteč »ghosting«. Skoraj ne morem verjeti, da se monitorji z letnico 2012 še ubadajo s to težavo! Še posebej, ker teh težav nista poznala niti dva starejša Samsungova monitorja z letnicama 2004 in 2007 (če se ne motim, oba z matriko MVA) in sem pojem poznal zgolj iz člankov!

Se drugi izpostavljeni monitor (HP ZR2440W) pri tem obnese bolje? Vsekakor bi bilo dobro pisati v članku o tej težavi.

Jakob

Res je, da se nekateri novejši monitorji še vedno spopadajo s t. i. ghostingom, predvsem pa je to težava najnaprednejših modelov. Največkrat so te težave vidne ravno pri najdražjih modelih, kot so profesionalni monitorji Eizo, in te ponavadi za splošno rabo tudi odsvetujemo.

Na zadnjem preizkusu, kjer se je znašel tudi Dell2412M, tega sicer nismo posebej preizkušali, ker ni bilo videti izrazitih odstopanj med modeli različnih izdelovalcev. Drugače pa se tak preizkus izvaja s fotografiranjem premikajočega predmeta pri kratkem času osvetlitve.

Pri nekoliko naprednejšem in starejšem modelu U2410 smo sicer naleteli na težavo (in jo tudi omenili), ko se je slika po dobri minuti mirovanja dobesedno zapekla na zaslon, pri modelu U2412 pa teh težav ni bilo (in tudi sicer gre za povsem drugačen monitor). Prav tako nismo opazili motečega »ghostinga« pri pregledovanju naših standardnih video posnetkov.

Podobno odzivnost lahko tako pričakujete tudi od modela HP ZR2440W, kjer prav tako nismo opazili izrazite težave. Na splošno take monitorje odsvetujemo najbolj zagrizenim igričarjem, a pri gledanju video posnetkov ta težava ne bi smela biti izrazita.

Na naslednjem preizkusu se bomo tej pomanjkljivosti vsekakor natančneje posvetili in jo ob morebitnih težavah tudi na splošno izpostavili.

Kateri telefon s tipkovnico?

Kaj priporočate kot pametni Android s petvrstično izvlečno tipkovnico? V mislih imam Samsung Stratosphere, Motorolo Photon 4 ali Motorolo Droid 4. Če kaj podobnega, pa toliko bolje … Potrebujem, ker sem novinar, pa veliko tipkam … Ste kaj preizkušali te petvrstične tipkovnice?

Sebastjan

Telefonov s tipkovnicami že kar nekaj let nismo preizkušali, ker jih pri nas bolj ali manj ni. Nekaj jih prodajajo le še v ZDA. Priporočamo raje kak Google Nexus 4 in morda zraven katero izmed mini bluetooth tipkovnic, ki se jih dobi v spletu in ne stanejo veliko.

Modri zaslon

Že nekaj časa imam težavo s prenosnikom, namreč po določenem času mi Windows 7 zamrzne, prikaže se moder zaslon (v priponki), pa me zanima, ali mi lahko pomagate. V čem bi lahko bila težava? Prenosnik je bil pred nekaj mesci nadgrajen z diskom SSD Samsung 830. Nič mi ni jasno, kje bi lahko bila težava.

Kakšni so sploh simptomi okvare diska SSD?

David

Moder zaslon je ponavadi znak, da je nekaj narobe s strojno opremo ali pa z gonilniki zanjo.

S pripete slike je videti, da težave povzroča gonilnik volmgrx.sys, brskanje po spletu pa razkrije, da skrbi za zvočno kartico.

Če tako piše na vsakem modrem zaslonu, ki ga vidite, je torej težava nekje »v okolici zvoka«.

A to vam verjetno ne pomaga veliko, saj je zvočna »kartica« verjetno na matični plošči in ne ločena, da bi jo lahko zamenjali.

Morda bi poskusili znova namestiti gonilnike za zvok?

Kateri e-bralnik?

Rad bi vas vprašal nekaj v zvezi z e-bralniki oz. funkcijo e-bralnikov (npr. na tablicah). Delne odgovore mi je nekako že uspelo najti v medmrežju in tudi pri vas, bistvenega pa ne. Zanimam se namreč za nakup ali pravega e-bralnika ali pa tablice, oboje v velikosti več kot 9 palcev, na katerem bi med drugim bral knjige v formatu JPEG. Gre za skenirane podobe fizičnih knjig (skeni so opravljeni s povsem običajnim skenerjem CanonScan Lide 200, vidljivost črk idr. je na prenosniku in namiznem računalniku dobra in ostra tudi ob povečavi), nikjer pa nisem zasledil, kako se prikaz takih skenov obnese na e-bralnikih oz. tablicah. Želim si, da bi skene lahko bral na e-bralniku ali tablici kot običajno e-knjigo, in sicer tako, da bi bilo v pokončni drži tablice sken mogoče povečati toliko, da bi zapolnil ves (ali vsaj približno ves) zaslon. Če si torej predstavljate, da sta na enem skenu dve knjižni strani, recimo strani 52 in 53, in bi pri pokončni drži tablice zavzemali vodoravno lego na zaslonu (v obliki pasu, torej ne prevrnjeno, da bi bila stran 52 spodaj, stran 53 pa zgoraj), bi sken toliko povečali, da bi stran 52 zapolnila ves zaslon, potem pa bi podrsali po zaslonu in bi se prikazala še stran 53 (z leve na desno). In tako bi se branje nadaljevalo. Ali je kaj takega mogoče? Ali je mogoče format JPEG (mimogrede, ali je to enako kot kratica .jpg, ki je zapisana pod vsakim skenom posebej, v lastnostih pa piše, da gre za JPEG?) manipulirati na tak način (povečava, obračanje) ali ga je treba pretvoriti v PDF? Drugo vprašanje pa je, kateri e-bralnik oz. tablica bi bila po vašem mnenju za to ustrezna? Skene imam spravljene na ključku USB, kar pomeni, da bi bilo zelo zaželeno, če bi imela naprava vhod za običajne ključke USB (in ne mikro USB). Ali pa je mogoče podatke z USB prenesti na kak drug nosilec (kartico SD?), ki ga naprava podpira, in bi z njega odčitavala skene? Ali pa so tisti kabli, ki imajo na eni strani vhod za mikro USB, na drugi pa za običajni USB, namenjeni prav temu, da lahko tudi na naprave samo z vhodom mikro USB vključimo običajne ključke USB (nekaj takega ima med svojo opremo tablica GoClever A971)? Ali v tem primeru naprava prepozna podatke s ključka USB? In še, ali v primeru skenov prav tako deluje funkcija žiroskopa, torej prilagajanje lege skena glede na pokončno oz. vodoravno držo naprave?

Peter

Če so optično prebrani dokumenti dobro vidni na računalniku, potem ni razloga, da ne bi bili berljivi tudi na tablici ali e-bralniku. V tem pogledu sta obe možnosti sprejemljivi. Najprej se morate odločiti, kaj vam je pomembneje, prijaznost do oči ali telovadba z datotekami. Elektronski bralniki so namreč še vedno kljub raznim zaslonom Retina in višji ločljivosti za daljše bralne seanse neprimerno prijaznejši do oči kot tablice. Kljub temu da nimajo neposrednega priklopa USB, prenašanje datotek nanje ni težavno. Zaplete se pri velikosti zaslona in podpori formatu JPEG. Takšnih elektronskih bralnikov, ki bi ustrezali obema zahtevama, ni veliko. Tako je Kindle DX ustrezno velik, a nima podpore JPEG. Eden redkih, ki ima oboje, je na primer Asusov Eee Reader DR900. Če niste pripravljeni na manjše zaslone, možnost e-bralnika odsvetujemo.

Telovadba z JPEGom, veliki zasloni in tudi vhod USB se najde na številnih androidnih napravah. Zaradi pomanjkanja svobode Applovega iPada ne priporočamo, čeprav ima zadnji odličen, kakor nalašč za vas, zaslon visoke ločljivosti Retina. Odločitev glede tablice je v bistvu odvisna od razpoložljivih financ. Če denarno stanje dopušča, vam svetujemo Nexus 10, ki se ponaša z visoko ločljivostjo in hitrim delovanjem. To vam bo prišlo prav ob vsem nalaganju, obračanju in povečevanju dokumentov v formatu JPEG. Nexus 10 sicer nima neposrednega priklopa USB (ključki se nanj lahko priklopijo s posebnim mikro USB na USB adapterjem, kar ste v vprašanju ugotavljali že sami), a je prenašanje datotek nanj mačji kašelj, za nameček pa ima še bralnik kartic SD, na katere lahko spravite veliko vsebine. Vašim bralnim zahtevam bo zadostila marsikatera namenska aplikacija s tržnice Play. Ker imate dokumente v formatu JPEG, se splača pobrskati med bralniki stripov, kajti ti so posebej prilagojeni tej obliki. Zelo dober tak bralnik je na primer brezplačni Perfect Viewer.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji