Nvidia proti Intelu!

Da je mogoče na grafičnih procesorjih (ATI in Nvidia) tudi "računati" in jih ne uporabljati le za izrisovanje vedno lepših in vedno hitrejših 3D počasti, beremo že dalj časa. Oba velika izdelovalca sta v ta namen tudi že spisala ustrezne programske vmesnike. ATI zaenkrat še bolj "teoretično", Nvidia pa tudi v resnici.

Nvidiin vmesnik se imenuje CUDA (Compute Unified Device Architecture) in v osnovi omogoča, da razvijalci kar v jeziku C napišejo programe, ki namesto na Intelovem (ali AMDjevem) osrednjem procesorju tečejo kar na Nvidiiem, sicer grafičnem procesorju. Zadeva je nova, zato programov, ki bi to dejansko počeli, na trgu ni prav veliko (kar nekaj zanimanja pa je požela nova Mathematica). Pod drobnogled smo vzeli enega, ki paralelnost grafičnih čipov izredno dobro izrablja - Badaboom.

Badaboom

Kaj: Program za kodiranje videa H.264.

Kdo: Elemental, www.elementaltechnologies.com.

Cena: 30 USD.

Za: Izredna hitrost kodiranja na Nvidiinih grafičnih karticah.

Proti: Premalo ročnih nastavitev, nekoliko slabša kakovost izdelkov, kot smo jih deležni s kodirnikom x.264.

Gre za program(ček), ki omogoča prekodiranje različnih video posnetkov v video, zakodiran s kodekom H.264. Se pravi v kodek, ki je postal de facto standard za vsebine visoke ločljivosti (blu-ray) in ga tudi med piratskimi HD video vsebinami v internetu največkrat najdemo. Kodek je za osebne računalnike (procesorje) izredno zahteven, saj je še nedavno veljalo, da za kodiranje 15 minut visoko ločljivega (1920 × 1080 pik) videa v H.264 potrebujemo približno dve uri.

Hitrost!

Za preizkus smo se oborožili z nekaj računalniki, nekaj grafičnimi karticami, z de facto najboljšim odprtokodnim kodirnikom x.264 in - programom Badaboom, ki je nedavno ugledal luč sveta, kot različica 1.0. Kot video predlogo smo vzeli tridesetminutni del nekega DVD (se pravi video MPEG-2 ločljivosti 720 × 576 pik) in naš zadnji MonitorTV (dolžine 17 minut), ki je v originalu prav tako MPEG-2, ločljivosti 1440 × 1080 pik (HDV).

Natančne rezultate si lahko ogledate v grafikonih, pa vendar - naj jih povzamemo še v besedi. Kodiranje polurnega DVD na starem procesorju Pentium 4 3,2 GHz (to je bil zadnji še enojedrni Intelov procesor) je trajalo kar uro in 53 minut! Dvojedrni Core2Duo je to opravil v pol urice, štirijedrni Core2Quad pa v 15 minutah.

Badaboom s staro, danes že podpovprečno grafično kartico Nvidia 8800GTS je to opravil v 9 minutah, z vrhunsko Nvidio Geforce GTX 280 pa nekaj manj kot 6 minutah! Noro, kajne?

Prednost Nvidie pride še bolj do izraza, če kodiramo visoko ločljiv material. Core2Quad je naš MonitorTV v ločljivost 1920 × 1080 pik kodiral 51 minut, Nvidia 8800 GTS je za to porabila 35 minut, Nvidia GTX 280 pa le 19 minut!

Mimogrede, okenski Task manager je pri kodiranju z Badaboomom kazal le minimalno obremenjenost.

Kakovost ...

Seveda pa pri kodiranju (in še posebej pri kodiranju) ni ključna le hitrost, temveč tudi kakovost tako zakodiranega posnetka. Zagotovo je namreč mogoče narediti silno hiter algoritem za kodiranje, ki bo na koncu "izpljunil" video posnetek, ki bo slabši od tega, kar danes zmorejo mobilni telefoni. Vendar to seveda ni to.

Primerjali smo kakovost posnetkov, ki jih naredi Badaboom, s tistim, kar smo naredili z x.264. Badaboom kodira v enem prehodu, zato so tudi vsi zgornji rezultati enoprehodni, tak posnetek pa smo tudi uporabili za oceno kakovosti. Izkaže se, da je izdelek zelo kakovosten, vendar natančna analiza z veliko povečavami predvsem hitrih posnetkov pokaže, da je video zakodiran nekoliko "premehko". Prehodi so zabrisani, slika je malenkost meglena oz. neostra. To je vidno tudi iz zajetega dela slike, ki ga objavljamo. Je pa res, da bo take podrobnost v resnici in v živo opazil le redkokateri gledalec.

Badaboom video kodira nekoliko premehko, vendar bodo to opazili le zelo natančni gledalci.

Povečava videa, kodiranega z x.264

Povečava videa, kodiranega z Badaboom.

Seveda pa najboljši rezultati nastanejo z večprehodnim kodiranjem, ko v prvem prehodu kodirnik natančno "spozna" video datoteko in se zna zato v drugem pametneje odločiti, kje je treba podatke bolj ali morebiti tudi manj stisniti. Badaboom dvoprehodnega kodiranja ne pozna, zato smo ga pognali le z x.264. Na računalniku s procesorjem Core2Quad je tako kodiranje našega MonitorTV (z najboljšimi možnimi nastavitvami) trajalo kar tri ure in pol, vendar smo zato v zelo hitrih prehodih zaznali še nekoliko boljše kodiranje. Vsekakor pa so to podrobnosti, ki bodo zanimale le profesionalce.

Grafično kartico Gigabyte GTX 280 je za preizkus posodil zastopnik, podjetje Avtera, www.avtera.si.