Novice odprte scene: september 2004
Eclipse 3.0
Združenje Eclipse namerava v kratkem objaviti tretjo različico odprtokodnega razvojnega okolja, ki prinaša predvsem boljšo podporo izdelovanju grafično bogatih vmesnikov. Paket podpira dve metodi za izdelavo javanskih uporabniških vmesnikov, in sicer Swing ter SWT. Eclipse je sprva razvil IBM, a ga je na začetku leta predal odprtokodni skupnosti; v njej se zdaj razvija kot samostojni projekt. Poleg IBM je doslej le malo izdelovalcev omogočilo souporabo svojih izdelkov z razvojnim okoljem Eclipse, avtorji pa upajo, da se bo ob novi različici to izboljšalo.
Nova francoska odprtokodna licenca
Programska pogodba CeCILL, združljiva z GNU GPL, naj bi bila primernejša za francosko zakonodajo. Raziskovalci francoskih vladno podprtih organizacij upajo, da bodo z novo licenco pospešili razvoj odprtokodnih programov.
Podobne brezplačne licence za programe so že na voljo, a so v glavnem pisane v angleščini in prilagojene trgom, ki temeljijo na pravnem redu ZDA - to pa je lahko težavno za države, ki nimajo takega pravnega reda. Francozi so se zato odločili ponuditi novo licenčno pogodbo, ki bi bila primerna njihovi zakonodaji. Gre predvsem za vprašanje odgovornosti - po francoski zakonodaji se tvorci programov zaenkrat ne morejo odreči odgovornosti ob morebitnem napačnem delovanju programa, tudi če gre za brezplačen program, ki mu ne ponujajo komercialne podpore.
http://www.inria.fr/valorisation/logiciels/Licence.CeCILL-V1.US.pdf
Odprtokodna java
V Sunu se spet spopadajo z zamislijo o odprtokodni javi in tehtajo prednosti in slabosti take filozofije, predvsem zaradi IBMovega februarskega javnega pisma in dejstva, da je na trgu vse več odprtokodnih rešitev, ki uporabljajo Microsoftovo platformo .net in delujejo podobno kakor java. Strokovnjaki jim priporočajo srednjo pot.
Sunovci sicer ibmovcem očitajo, da jim javo zgolj zavidajo in da zato vedno znova sprožijo vprašanje odprte kode. Na eni strani odprtokodna zasnova omogoča hiter razvoj in širjenje kroga uporabnikov ter razvijalcev. Vendar pa so v Sunu zaskrbljeni, saj naj bi odprtokodnost morda ogrozila združljivost. A skrbi jih tudi, da bi jim, če ne odprejo jave, razvijalci zbežali v Microsoftove vode.
Microsoft odpira kodo za Windows CE
Microsoft bo julija predstavil novo različico operacijskega sistema Windows CE 5.0, pri katerem bodo razvijalcem ponudili tudi izvirno kodo sistema. Nova licenčna shema omogoča, da razvijalci prodajajo izdelke s spremenjenim operacijskim sistemom, spremembe pa celo zadržijo zase, kar je velik napredek v primerjavi z dosedanjimi določbami. Tako želijo pri Microsoftu predvsem pospešiti uporabo Windows CE v vgradnih napravah, kjer je v zadnjem času Linux vse bolj navzoč. Sicer pa Windows CE 5.0 prinaša podporo bistveno širšemu spektru procesorjev, novo podporo 3D grafiki prek vmesnika DirectX, brezžične povezave in druge novosti. Za zdaj še ni informacij, kdaj bo na podlagi Windows CE 5.0 Microsoft pripravil novo različico okolja za ročne računalnike in pametne telefone.
CELF kot prihodnost za Linux v zabavni elektroniki
Sony, Panasonic, Philips in še okoli 50 drugih podjetij je v okviru združenja CE Linux Forum sprejelo prvo specifikacijo za uporabo Linuxa v izdelkih zabavne elektronike. Specifikacija CELF vsebuje kopico modulov in popravkov, ki omogočajo hitrejšo, predvsem pa standardizirano uporabo Linuxa v izdelkih zabavne elektronike. Na prvem mestu so digitalni video rekorderji in mobilni telefoni, Linux pa si vse bolj utira pot tudi na druga področja.
Skype tudi na Linuxu
Priljubljeni program za internetno telefonijo Skype je odslej na voljo tudi za operacijski sistem Linux. Različica za Linux ima večino funkcij programa, ki je nastal v okolju Windows, skupaj s podporo sodelovanju na telekonferencah. Prva razvojna različica trenutno še ne zna gostovati konferenc, a bodo avtorji to dopolnili. Skype za Linux podpira uporabniške vmesnike Gnome in KDE ter večino distribucij.
Brezplačni in odprtokodni različici okolja .Net
Dva projekta v obliki brezplačne in odprte kode, Mono in DotGNU, posnemata Microsoftovo razvojno platformo .Net. Namen obeh je omogočiti razvoj programskih rešitev, ki so združljive z Microsoftovim okoljem .Net in tudi prenosljive na druge platforme, na primer na Linux. Projekt Mono se predstavlja kot brezplačna izvedba razvojnega okolja .Net, podpira pa ga Novell. Projekt DotGNU vztraja pri odprtokodnem razvoju, pri katerem sodeluje veliko število neodvisnih strokovnjakov.
