Nori september
September je že tradicionalno mesec, ko se v računalniški (pa ne samo računalniški) industriji dogaja največ. Dopustov je konec, podjetja začnejo delati, predstavljeni so novi izdelki, nove storitve. Tudi tokrat ni nič drugače.
Besedico "nori" sicer bolj povezujemo z decembrom kot septembrom, vendar je takrat "norost" bolj povezana s posebnimi ponudbami, zniževanjem cen, brezglavim trošenjem še preostalih letnih sredstev (če malce skočim od končnih uporabnikov k podjetjem), le redko tudi z novostmi. Vsaj pri nas, kamor te zaidejo kak mesec prepozno...
Tokratni september je bil morda najbolj opazen po novih storitvah in zniževanju cen teh storitev. Spomnimo se le ponudnikov interneta (o katerih pišemo na strani 56), ki so nas "napadali" z obcestnih panojev in celo pročelij nebotičnikov. Osebno mi je najbolj ostal v spominu oglas za 50 % znižanje pri AMISu, predvsem zato, ker mi je sumničavo branje drobnega besedila potrdilo, da gre za zavajanje. Tako drastično znižanje namreč velja samo prvih nekaj mesecev ... Bolj pošteno so nastopili pri SiOLu/Telekomu (kar je res, je res), ki svojim morebitnim naročnikom ponuja soliden Dellov prenosnik (stran 91), naročnikom na optiko celo za samo 1 evro. Da o menda mega zastonjski zabavi pred svojo stolpnico, ki so jo priredili v začetku septembra, niti ne govorim (pustimo zdaj to, da je zaradi priprav na koncert v središču Ljubljane ves dan vladalo obsedeno stanje). Tudi Tuševa ponudba, ki kot darilo ponuja 32-palčni LCD TV ali Playstation 3, ni od muh. Še malo, pa bomo dohiteli ZDA, kjer razne posebne ponudbe in "discount" kupone že skoraj dobesedno mečejo za kupci.
Daleč od tega niso niti ponudniki digitalne televizije (stran 36), čeprav jih je k temu že pred časom de facto prisilil T-2. Časi, ko so bili naročniki za digitalni sprejemnik pripravljeni plačati po nekaj 100 evrov, so namreč nepreklicno mimo. Danes lahko ponudnik na nove naročnike upa le, če jim vso opremo v celoti subvencionira, pa četudi gre pri tem v minus. No, to početi celo brez vezave, si sicer še vedno upa le T-2, ki mu (tako zlobni konkurenčni jeziki) delo v minus tudi sicer ni tuje.
September je bil bogat tudi z novostmi na strojnem področju. Med drugim je Intel predstavil novi Centrino (stran 90), vendar je morda bolj zanimiva poplava mini prenosnikov (stran 78), ki jih je pred skoraj letom dni sprožil Asusov EEE PC. Majhno in poceni, bo, kot kaže, maksima nove tržne niše, kjer se vse bolj jasno kažejo tudi veliki igralci, pa seveda tudi Intel, s svojimi varčnimi procesorji Atom. In zakaj ne - ko smo na poti in se moramo resno lotiti dela, taki malčki popolnoma zadostujejo.
Ko smo na morda malce manj resni poti, a se delu vendarle ne moremo izogniti, pa vse bolj zadostujejo tudi pametni telefoni (stran 82). Predvsem zato, ker so novi modeli, ki smo se jih morali v laboratoriju skorajda otepati, toliko jih je bilo, vse močnejši in vse bolj uporabni. Novi Blackberry Bold bo zakon za poslovneže, ki prisegajo na tipkovnico, medtem ko konkurenca vse bolj razvija uporabniške vmesnike na dotik, ne glede na to, ali "spodaj leži" Windows Mobile, Symbian, "MacOS" ali celo Linux (Googlov Android). Sicer pa - ste tudi vi opazili, kako poteka evolucija mobilnih telefonov? Včasih smo z njimi le telefonirali. Potem smo ugotovili, da za dolge pogovore nimamo časa, in smo začeli uporabljati SMSe. Nato so se ti izkazali za prekratke in smo začeli uporabljati potisno elektronsko pošto. Nato se je celo ta izkazala za "prepočasno" in smo začeli uporabljati programčke za trenutno sporočanje na telefonih. Noro. Mimogrede, o rešitvi MSN za Blackbery pišemo med nasveti (stran 103).
In če smo v pisarni ali doma? Takrat smo večinoma tako ali tako stalno povezani prek širokopasovne povezave (mimogrede, v naslednji številki si boste lahko prebrali preizkus hitrih brezžičnih usmerjevalnikov 802.11n), z odprtim oknom v svet. Skozi okno pa k nam (poleg tudi nekaj poslovno uporabnih zadev) letijo vici, fotografije, Youtube filmčki in, da, vedno bolj tudi Facebook (stran 64). Facebook je pravzaprav igrača, ki so jo računalnikarji naredili za neračunalnikarje, zato je publika tam, vsaj po mojem opažanju, pretežno "družboslovna". Sicer pa me njegova priljubljenost ne čudi - vsi v službi kdaj pa kdaj potrebujemo odmor. Včasih so bili odmori "kavica" ali "cigareta", danes so, tudi, sprehod med "prijatelji" na Facebooku. Kolikor vidim, pa je Facebook lahko tudi zelo dober ventil. Ko si že deset in več ur za službenim računalnikom, se o tem potožiš na Facebooku in si prislužiš vsaj virtualno tolažbo ...
Deset ur in več? Imate tudi vi občutek, da vas šefi preveč ženejo? Namestite si programček Rescue time (stran 26) in imejte pri sebi vsaj dokaz. O tem, koliko časa ste v resnici za računalnikom, koliko časa resno delate in koliko časa, hm, brskate po Facebooku ...
Včasih smo s telefoni le telefonirali. Potem smo ugotovili, da za dolge pogovore nimamo časa, in smo začeli uporabljati SMSe. Nato so se ti izkazali za prekratke in smo začeli uporabljati potisno elektronsko pošto. Nato se je celo ta izkazala za "prepočasno" in smo začeli uporabljati programčke za trenutno sporočanje na telefonih. Noro.
