Kako pa vi uporabljate programsko opremo?
Večina nas ob omembi programske opreme običajno pomisli, kako zapletena je – ne le za uporabo, še bolj za ustvarjanje. Morda se nam celo zdi, da je njeno razumevanje za nas nedosegljivo ali preveč abstraktno, pa čeprav jo uporabljamo vsak dan na različne načine. Kadarkoli poženemo program na računalniku ali aplikacijo v telefonu, se pogovarjamo z digitalnim pomočnikom ali pošljemo e-sporočilo, imamo opravka s programsko opremo. Ta je vseh vrst in oblik, a v grobem bi jo lahko razvrstili v štiri kategorije: aplikacije, sisteme, orodja za programiranje in gonilnike. Pod črto morajo vsi našteti opraviti svoje delo, da smo zadovoljni in lahko izvedemo aktivnost, ki smo si jo zamislili. Programska oprema je v rokah poslovnih (in domačih) uporabnikov predvsem orodje za izvajanje ukazov uporabnika, pa čeprav je ukaz le prikaz besedilnega sporočila ali ogled vremenske napovedi.
Podobno kot vreme je tudi programska oprema lahko muhasta, nepredvidljiva in (občasno) celo povzroči kakšno katastrofo. A v primerjavi z vremenom jo lahko precej bolje upravljamo oziroma to počno proizvajalci ali ponudniki (če gre za programsko opremo kot storitev) ali oddelek IT v podjetju. Celo bolj kot od tega, katero poslovno programsko opremo bomo izbrali, je pomembno, da je ta dobro integrirana v poslovno okolje in da jo uporabniki (beri: zaposleni) znajo uporabljati. Še tako zmogljiv in drag program za grafično oblikovanje podjetju ne bo ustvarjal dodane vrednosti, če bodo zaposleni z njim risali le osnovne črte in like. Pretirano, a resnično. Zato drži kot pribito, da podjetja danes premalo vlagajo v znanje zaposlenih. Tudi sam, čeprav »tipkam« že dve desetletji in pol, verjetno še nikoli nisem izkoristil pet odstotkov funkcij, ki mi jih nudi sodobni urejevalnik besedil. Če to analogijo razširimo na podjetja, je jasno, da je rezerv pri rabi poslovne programske opreme ogromno. Že res, da so sodobni programski paketi pogosto vseobsežni in da posamezni uporabniki dejansko rabijo le peščico funkcij. Toda pomislite, koliko več ali bolje bi lahko ustvarjali, če bi bolje obvladali programska orodja, ki jih imate na voljo.
Rad bi videl eksperiment, kjer bi posamezno podjetje obrnilo pristop. Namesto nakupa dragih programskih paketov bi finančna sredstva raje vložilo v izobraževanje zaposlenih na posameznem področju, ti pa bi pri delu uporabljali odprtokodno, torej brezplačno programsko opremo. Med izobraževanje bi seveda sodil tudi tečaj rabe te konkretne programske opreme. Menite, da bi rezultat izostal? Dvomim.
Zakaj podjetja tega ne počno? Ker s poslovno programsko opremo uveljavljenih ponudnikov dobijo tudi storitve podpore – oziroma jih (mastno) doplačajo. Informatiki ter vodstvo podjetja so na ta način pomirjeni – če bo šlo kaj narobe, jim bo pomagal ponudnik, saj ga za to plačujejo. Oziroma bodo še doplačali za hitro pomoč. In kolesje se vrti dalje …
P. S.: Tudi odprtokodna programska oprema ima lahko izjemno skupnost uporabnikov, bero znanja, prav tako se najdejo podjetja, ki zanjo nudijo podporo – in vzdrževanje. Pa še prilagoditi jo je mogoče specifičnim potrebam/zahtevam podjetja.
