Jabolčni čarovniki

Objavljeno: 18.12.2012 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Nasveti | Revija: December 2012

Sodobni čarovniki so umetniki, ki z iluzijo pred občinstvom izvajajo težko razložljive trike. Rokohitrci znajo prelisičiti še tako bistroumnega posameznika. Prikazane stvari so običajnemu smrtniku težko doumljive. Poleg osebnih spretnosti se moderni magi bolj ali manj zanašajo na opremo. Pripomočki so tisti, ki ustvarijo dodano vrednost še tako domiselni predstavi. Po istih pravilih se ravnamo računalniški spretneži. Za razliko od temačnejših kolegov radi razložimo izvedeni trik in razkrijemo uporabljeno orodje. Danes se bomo razgovorili o slednjih.

Applovi računalniki slovijo po prijaznosti. Uporabniki z njimi dobijo kup orodij, ki ne zahtevajo posebnega privajanja za delo z njimi. Vsakdanja opravila so v hipu dostopna prav vsakomur. Sčasoma nas sistem kljub vsemu priuči kompleksnejših postopkov, ki včasih prosijo za dodatno pomoč. Še tako preprosto opravilo ali enostaven program lahko nadomesti lažja pot oziroma učinkovitejša aplikacija. Prva postaja pripomočkov lačnih uporabnikov je Mac App Store, ki resda olajša iskanje aplikacij in izpostavi programske bisere večjemu ciljnemu občinstvu, a obenem uveljavi niz diktatorskih pravil, zaradi katerih bo za mojstrovinami treba brskati drugod. Razvijalci priznanih orodij morajo za sprejem na jabolčno tržnico izdelek oklestiti marsikaterega priboljška, saj stroga pravila ne dovolijo svežih idej. Tako v programu 1Password ne moremo izbirati imenika za zbirko uporabniških računov ali pa smo ob nakupu TextExpanderja obsojeni na starejšo različico, ker četrta zaradi omejevanja znotraj tako imenovanega peskovnika ni bila sprejeta v Mac App Store. S pravili pod pretvezo zaščite končnega uporabnika Apple varuje predvsem lastne interese, zato bomo na njegovi tržnici zaman iskali alternative operacijskemu sistemu priloženih programov. Lep zgled so spletni brskalniki.

Google Chrome

Naša spletna stran v načinu, ki ne dovoli uporabe piškotkov ali kakršnegakoli vohljanja za navadami uporabnika. Incognito Mode in spletni brskalnik Google Chrome.

Večina uporabnikov jabolčnih naprav je zvestih spletnemu brskalniku Safari. Z njim ni nič narobe, privzeto je navzoč v vseh Applovih napravah, zanesljivo opravlja svoje delo, v šesti različici pa je pridobil še brezšivno povezanost z oblakom iCloud. Navdušijo skupni odprti zavihki, ki olajšajo delo z različnimi jabolčnimi napravami hkrati. Če Safari zadosti našim potrebam, je solidna izbira. Če bi radi med raziskovanjem po spletu malce čarali, pa posežemo po alternativi. Priporočamo Googlov brskalnik Chrome. Ker v primerjavi s Safarijem porabi manj sistemskih virov, je pri delovanju v obremenjenem računalniku hitrejši. Obenem omogoča enostavno sinhronizacijo med različnimi napravami mešanih platform in se ob pomoči dodatkov hitro in učinkovito razširi. Pri opravljanju svojega dela je neomajen, trden kot skala. Slovi kot najstabilnejši brskalnik na svetu. Naslovna vrstica, ki se imenuje Omnibox, ni primerna zgolj za vpisovanje spletnih naslovov, temveč olajša iskanje s ključnimi izrazi, pretvarja vpisane merske enote in izračuna podane matematične probleme. Brskalnik pozna način Incognito mode, v katerem ne popisuje zgodovine brskanja. Zaženemo ga s kombinacijo Cmd + Shift + N ali uporabo File/New Incognito Window. Po končani spletni seansi se vse sledi, s shranjenimi piškotki vred, za vedno zbrišejo. Zavihke, ki jih ob pomoči Googlovega uporabniškega računa sinhroniziramo s poljubnim številom naprav, skrčimo z ukazom Pin tab. Vsakemu zavihku so posebej dodeljeni sistemski viri, ki jih preverimo z Window/Task Manager. Že tako bogat nabor funkcij mu razširimo z dodatki. Najdemo jih pod Window/Extensions/Get more extensions. Če želenega dodatka v Googlovi spletni trgovini ni, to ne pomeni, da ga sploh ni. Tako na primer dodatek priljubljenega upravitelja gesel 1password najdemo ob pomoči izbirnika v namizni različici programa (izbira Install Browser Extensions), prenesemo v računalnik in odvržemo v Windows/Extensions. Delovanje brskalnika Chrome izboljšamo tudi z uporabo tipkovnice. Bližnjica Cmd + , nam prikaže nastavitve, Cmd + L označi naslovno vrstico - to pripomore k enostavnejšemu vnosu želenega naslova, Cmd + Shift + T odpre nazadnje zaprti zavihek, Cmd + Alt + leva ali desna puščica se premika med odprtimi zavihki in preslednica Space po prikazani vsebini.

Keyboard Maestro (www.keyboardmaestro.com, 29 evrov)

Ugotovili smo, da dobri čarovniki uporabljajo bližnjice. V svetu Macov so nadvse priročne take s tipkami. S tipkovnico lažje obvladujemo več programov hkrati, manipuliramo z okni, odpiramo nove dokumente, kopiramo datoteke in si lajšamo ponavljajoča se opravila. Aplikacija Keyboard Maestro ponese sodelovanje s tipkovnico korak naprej. Gre za pripomoček za avtomatizacijo postopkov, s katerimi vrsto akcij nanizamo okoli posameznih ukazov. Najpreprostejši zgled dela z njim je zamenjava besedila. Za ponazoritev funkcionalnosti bomo vezali niz ";bs" na "Boris Šavc, Revija Monitor". Namesto celotnega podpisa se bomo ob pomoči programa Keyboard Maestro podpisovali le s poprej določeno kratico. Postopek je naslednji: najprej z znakom plus ustvarimo nov makro in ga krstimo za Podpis. Z ukazom New Trigger/Typed String Trigger mu dodamo prožilec, ki določi, kdaj se bo makroprogram zagnal. V vnosno polje vpišemo niz znakov ";bs" in pustimo odkljukano možnost Simulate 3 deletes before executing, ki nam bo vpisano kratico pred zamenjavo ustrezno zbrisala z zaslona. Z New Action izberemo postopek Insert Text. Ker ga je med bogatimi zmožnostmi precej težko izbrskati, priporočamo uporabo kategorije All Actions in iskalnega polja, kamor vpišemo želeno akcijo. Pod Will execute the following actions izberemo Insert text by pasting ter vnesemo podpis v celoti. Urejanje akcije končamo z gumbom Edit.

Na sliki je receptura za hitro odpiranje domačega spletišča, ki smo jo izumili s pripomočkom Keyboard Maestro.

Drug zgled malce naprednejše rabe Keyboard Maestra je odpiranje Monitorjeve spletne strani. V ta namen ustvarimo nov makro z imenom Monitor in mu dodamo prožilec Macro Palette Trigger. Macro Palette je plavajoča paleta makroprogramov, ki čaka na uporabnikovo pozornost. V njej so vsi programi s prožilcem Macro Palette Trigger, do njih udobno pridemo od vsepovsod, saj je paleta vedno v ospredju, ne glede na stanje delovnega namizja. Takoj ko izberemo paleto za prožilec novega postopka, se plavajoče okno prikaže na zaslonu. Za prvo akcijo izberemo Switch to Specific Application. Odpre se nastavitveno okno z zagonom raziskovalca Finder. Pod Activate izberemo Other in pod Applications želeni spletni brskalnik, v našem primeru Chrome. Druge podrobnosti, na primer odpiranje začetnega okna in priklic v ospredje, lahko pustimo na privzetih vrednostih. Pred nadaljevanjem postopka si bomo vzeli tri sekunde premora in pustili sistemu, da zažene izbrani brskalnik, zato dodamo akcijo Pause. Če želimo malce zapletati, izberemo Pause Until in dodamo pogoj Pause until all of the following are true: This application: Google Chrome is at the front, v nasprotnem primeru zadostuje Pause/Pause for 3 seconds. Po predahu odprto okno pomanjšamo tako, da postopku dodamo Manipulate a Window ter izberemo Resize to 800 × 600: the front window. Ker je v tem trenutku ob testnem zagonu postopka kazalec čisto drugje kot v naslovni vrstici, ga s Cmd + L prestavimo vanjo. Akcija za pričakovani učinek je Type a Keystroke. V Simulate Keystroke označimo vnosno polje in pritisnemo omenjeno kombinacijo tipk. Naslednji korak je akcija Insert Text, kjer pod Insert text by pasting vpišemo naslov spletišča http://www.monitor.si. Preostane nam še potrditev vpisanega, kar dosežemo s ponovitvijo predzadnjega koraka, Type a Keystroke in gumbom Return. Z Edit končamo urejanje in na plavajoči paleti poiščemo pravkar narejeni postopek. Zaženemo ga. Če ga pri urejanju nismo pokronali, se bo odprlo okno brskalnika Chrome, zmanjšalo mere in prikazalo spletišče naše revije.

TextExpander (www.smilesoftware.com, 33 evrov)

Text Expander je ožje usmerjeni čarovniški pripomoček, katerega osnovna naloga je zamenjava besedila. Če je tipkanje kratkih znakovnih nizov, ki se pretvorijo v gore besedila, naša stvar, si boljšega prijatelja od TextExpanderja ne bi mogli želeti. Po namestitvi programa se najprej odpravimo v nastavitve in med drugim določimo, kje se bodo menjave izvajale, s kakšno kombinacijo tipk jih omogočimo in kam se bodo shranjevali recepti. Prvi "snippet", kakor se zamenjave imenujejo, ki ga bomo naredili, bo bližnjica do podpisa. Deloval bo po istem načelu, na primer z aplikacijo Keyboard Maestro. Kadar bomo vpisali ";bs", se bo vneseni niz znakov takoj nadomestil z besedilom "Boris Šavc, Revija Monitor". Kreacijo začnemo z ukazom New Snippet. V polje Label vpišemo naziv postopka, pod Abbreviation niz znakov, ki bo prožil zamenjavo, in v Content besedilo, ki ga v prihodnje ne želimo več tipkati. Naziv je poljuben, pri nizu znakov, ki se obnašajo kot prožilec za zamenjavo, lahko izberemo razlikovanje med velikimi in malimi črkami, želenemu besedilu pa vnaprej nastavimo, ali bo oblikovano preprosto ali pa bo vsebovalo obogateno besedilo in grafične prvine.

Ob redni rabi si je dobro omisliti smiselno razporeditev v skupine, saj se ob večjem številu zamenjav med njimi težje znajdemo. Pomaga tudi, če prožilce Abbrevations smiselno poimenujemo in jim dodamo skupinske predpone, na primer znak "#" za telefonske številke oziroma "!" za vpisane naslove. Brez obojega TextExpander preživi, otežena nam je le njegova raba. Dober zgled smiselne uporabe pripomočka so bližnjice do posebnih znakov (evro, dolar, naglašeni samoglasniki ipd.). Naslednjo zamisel, ki jo bomo prikazali, uporabimo takrat, ko želimo izbrano besedilo kopirati brez oblikovanja, ki ga kombinacija tipk Cmd + C običajno potegne s sabo. Podobno lepljenje v operacijskem sistemu OS X dosežemo z uporabo Shift + Alt + Cmd + V (namesto Cmd + V, ki prilepi nespremenjeno vsebino), a bomo za potrebe članka transformacijo opravili ob pomoči TextExpanderja. Ustvarimo nov delček besedila z znakom plus oziroma ukazom New Snippet. Poimenujemo ga Kopiranje brez oblikovanja, mu dodamo prožilec ";c" in v polje besedila za zamenjavo vpišemo %clipboard. Zamisel preizkusimo s kopiranjem oblikovanega besedila in vnosom niza ;c.

TextExpander nam namesto vnesene kratice lahko ponudi tudi takšno dinamično zamenjavo, s katero si olajšamo ponavljajoče se tipkanje sorodnih sporočil.

Z zgledom kopiranja izbranega besedila brez oblikovanja smo se dotaknili naprednejše rabe pripomočka TextExpander. Gre za globalne spremenljivke, ki jih uporabimo v ciljnem besedilu in z njimi tvorimo dinamične menjave brez dodatnega dela. Preprost zgled je že prikazano kopiranje, lahko pa z njimi uporabo precej zapletemo in ustvarimo prave majhne programčke, ki nam znajo na primer napisati verižno pismo z osebno noto. Ker se spremenljivk ne bomo učili na pamet, so naštete v oknu za ustvarjanje nove zamenjave, levo od polja Label. Med njimi najdemo izpise datuma, ure, pritiske različnih tipk in izračune glede na dan in čas rabe. Uporabimo lahko celo priklic okna za vnos in zamenjavo ob uporabi dopolnimo. TextExpander zna vnesene postopke sproti varovati in jih sinhronizirati z oblačno shrambo Dropbox, tako da imamo do njih dostop z vsemi jabolčnimi napravami, na katere si namestimo ta pripomoček. K nakupu nas preizkusna različica nagovarja tudi z dnevno statistiko rabe, ki nas hitro ozavesti, kako nepogrešljiv je za nas postal TextExpander.

Hazel (www.noodlesoft.com, 25 dolarjev)

Hazel je orodje, ki na določenih imenikih opreza za spremembami in jih skladno z uporabniško določenimi pravili obravnava. Pogoji, ki jih nadzorovanemu imeniku prilepimo, so skladni z metapodatki datotek v operacijskem sistemu OS X. Te informacije poznamo iz raziskovalca Finder in iskalnika Spotlight. Med njimi najdemo ime in vrsto datoteke, datum spremembe, velikost in še kaj. Če nas osnovni nabor ne zadovolji, prikličemo na zaslon z izbiro Other še vse druge možnosti, na primer Pixel height, s katero izvajamo operacije nad slikami določene kakovosti.

Zamisel pripomočka Hazel izhaja neposredno iz operacijskega sistema OS X, ki ima podobno funkcionalnost že vgrajeno. Desni klik poljubnega imenika in izbira Folder Actions Setup nam tako že sistemsko ponudita samodejno obravnavanje prispelih datotek v skladu z vnaprej zastavljenimi cilji. Ker izbiranje in izdelovanje akcij, ki se zaganjajo v ozadju, zahtevata znanje AppleScripta, je način s Folder Actions navadnemu smrtniku otežen. Podobno je z Automatorjem, ki ima v sekciji Choose a type for your document možnost Folder Action, a je marsikomu nerazumljiv. Tu nastopi Hazel, ki si je z enostavnostjo, a hkrati z nadčloveško močjo, pridobil zajeten kupček oboževalcev, ki brez njega Maca še povohajo ne. Hazel se ugnezdi v System Preferences in pod zavihkom Other po namestitvi pridemo do njegovih nastavitev. Uporabniški vmesnik je razdeljen na tri zavihke. Pod Info krmilimo delovanje pripomočka, poiščemo posodobitve in upravljamo licenco. Če želimo plačano različico pripomočka prestaviti v drug sistem, ga z orodji pod zavihkom Info najprej ločimo od uporabniškega računa, nato pa odstranimo iz sistema. Zavihek Trash skrbi za sistemski imenik, ki zbira smetje. Izbrisane datoteke se lahko iz sistema odstranijo glede na starost ali velikost; pri tem izberemo običajni način brisanja ali varno odstranjevanje, pri katerem za izločeno datoteko ali imenikom ne ostane niti sled. Ob praznjenju Koša nam je na voljo tudi App Sweep, odlična postranska zmožnost aplikacije Hazel. Prepričani smo, da veste, kako enostavna je namestitev programov v sistemu OS X. Žal programi z uporabo tvorijo kup dodatnih datotek, ki ob odstranjevanju ostanejo na disku. Tu vskoči App Sweep, ki za njimi pobriše vse. Od nas zahteva le, da aplikacijo vržemo v koš in iz pogovornega okna izberemo, katere izmed datotek, povezanih z odvečnim programom, bi kljub vsemu obdržali.

Zaradi moči programa Hazel je pred brisanjem ali premikanjem datotek dobro preveriti delovanje napisanih postopkov ob pomoči Macovega sistema sporočanja.

S pripomočkom Hazel smo obarvali datoteke v imeniku Prenosi. Rdeče obarvane so na disku že več kot pol leta, zato jih brez skrbi zbrišemo.

Na zavihku Folders bomo preživeli največ časa. Na levi strani je seznam nadzorovanih imenikov, na desni pa pravila, ki se izvajajo nad njimi. Novo pravilo tvorimo s pritiskom na znak plus. V pogovornem oknu, ki se nam odpre, pravilo najprej poimenujemo, nato se lotimo postavljanja okoliščin. V skladu z njimi nato povemo, kaj naj se z datotekami ali imenikom zgodi. Ker je Hazel precej močno orodje, s katerim hitro izgubimo še tako pomemben del digitalne informacije, za začetek priporočamo uporabo Display notification, namesto akcij, ki bi lahko označene datoteke za vselej izbrisale. Tako bomo najprej preverili, kaj z navedenimi pogoji pripomoček najde, in šele nato zares ukrepali. Pri navajanju pravil je treba paziti na vrstni red navajanja pravil, ker se izvajajo od zgoraj navzdol. Če se datoteka najde že ob preverjanju prvega pravila, drugih sploh ne bo upoštevala. Praktični zgled rabe programa Hazel je barvanje datotek v imeniku prenosov iz spleta (Downloads), kjer s pravilom Date Created is not in the last 2 weeks datoteke, starejše od dveh tednov, obarvamo z rumeno (Set color label Yellow) in z Date Created is not in the last 6 months starejše od pol leta z rdečo (Set color label Red).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki