Igranje brez anomalij

Objavljeno: 26.4.2016 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Mali test | Revija: Maj 2016

Včasih je veljalo, da potrebujemo za poganjanje iger le kar najzmogljivejšo grafično kartico. Danes nas izdelovalci učijo, da je za zagotavljanje kakovostne uporabniške izkušnje skorajda nujen tudi igričarski monitor. Tokratnega preizkusa računalniških monitorjev smo se zato lotili skozi oči igričarja.

Uporabniške izkušnje na levi strani si igričarji nikakor ne želijo.

Uporabniške izkušnje na levi strani si igričarji nikakor ne želijo.

V svetu računalniških iger je stanje domala črno-belo. No, zeleno-rdeče, da ne bo pomote. Kot da sta le dve strani, dva tabora. Nekateri igričarji navijajo za grafične kartice znamke AMD, drugi za Nvidio. Radeoni proti modelom GeForce. Ta boj se vleče že več kot desetletje in nič ne kaže, da bi se kaj kmalu končal.

Za kakovostno igričarsko izkušnjo je pomembno predvsem število izrisanih sličic na sekundo. Za tekoče igranje priporočamo, da grafična kartica ob danih nastavitvah in v izbrani ločljivosti zmore vsaj stabilnih 30 sličic na sekundo (padci pod to vrednost bodo zaznani kot trzanje slike). Zahteve čistokrvnih igričarjev so še precej višje, v praksi si želijo 60 ali več prikazanih sličic na sekundo (FPS), saj je takrat igranje iger res tekoče in ni zatikanja. Če grafična kartica ni kos temu izzivu, bomo na zaslonu bržkone deležni občasnih vodoravnih in pretrganih črt, ki jih igričarji tako sovražijo. Oba največja izdelovalca grafičnih procesorjev se težave seveda zavedata, zato sta se odločila, da skupaj z izdelovalci monitorjev najdeta ustrezno rešitev. Dobili smo t. i. igričarske monitorje. Tako AMD kot Nvidia vidita rešitev v prilagodljivi frekvenci osveževanja slike, njuni tehnični rešitvi pa se nekoliko razlikujeta.

Tehnologiji (AMD) FreeSync in (Nvidia) G-Sync skrbita, da se slika na zaslonu ne »trga« več in je igranje iger bolj tekoče. A do tega prideta različno, odprto in zaprto. Nvidiina tehnologija G-Sync namreč od izdelovalca igričarskega monitorja zahteva vgradnjo posebne tiskovine s procesorjem, FreeSync, ki stavi na standard DisplayPort in njegovo funkcionalnost Adaptive Sync, pa vse potrebno opravi že na strani grafične kartice.

V praksi nastane trganje in trzanje takrat, ko število prikazanih sličic, ki jih grafična kartica pošilja na zaslon računalniškega monitorja, ni usklajeno s frekvenco osveževanja slike. V tem primeru je namreč računalniški zaslon sredi »risanja« posamezne slike, ko že prejme ukaz za izris naslednje. Takrat v hipu ustavi prvo početje in izriše drugo (novo) sliko. Uporabnik to v praksi opazi kot vodoravno trganje slike na mestu, kjer sta na zaslonu hkrati prikazani prva (delno) in druga slika (v celoti).

V preteklosti smo uporabniki to težavo preprosto odpravili z vklopom funkcije V-Sync, ki jo premorejo vsi novejši monitorji. Omenjena funkcija je poskrbela za ustrezno sinhronizacijo prikaza slike med monitorjem in grafično kartico. Na namizju ni bilo nobena težava dosegati (skoraj) 60 Hz, torej 60 osvežitev slike na sekundo, na kolikor je praviloma nastavljeno osveževanje slike pri monitorjih z zasloni s tekočimi kristali. Težava nastane takoj, ko poženemo kakšno igro, ki je naš računalnik ni sposoben stalno zalagati z vsaj 60 FPS (sličicami na sekundo). Takrat funkcija V-Sync uporabi delilnike, ki osveževanje zmanjšajo na 30, 20 ali celo (ustrezno) manj sličic na sekundo in znatno skazijo igričarsko izkušnjo. Na zgledu funkcije V-Sync je lepo vidno, kako pasivne naprave so pravzaprav računalniški monitorji – sliko le prejemajo in jo prikažejo na zaslonu. Ne glede na to, v kakšni obliki (število sličic na sekundo) jim je bila poslana.

Tehnologija Adaptive Sync, ki jo uvaja standard DisplayPort skupaj z istoimenskim vmesnikom za prikaz slike, to pomanjkljivost odpravlja in novejšim monitorjem omogoča, da osveževanje slike prilagodijo dejanskemu številu sličic na sekundo, ki jih v danem trenutku prejmejo s strani grafične kartice.

Izdelovalci monitorjev morajo v svoje izdelke vgraditi dodatno vezje s procesorjem, če želijo, da monitor podpira tehnologijo G-Sync.

Izdelovalci monitorjev morajo v svoje izdelke vgraditi dodatno vezje s procesorjem, če želijo, da monitor podpira tehnologijo G-Sync.

Izbira strani

Omenili smo že, da je v svetu računalniških iger v navadi, da mora uporabnik izbrati eno izmed strani – AMD ali Nvidia. Nič drugače ne bo v svetu igričarskih monitorjev, kar bo uporabniku znatno skrčilo nabor monitorjev.

Nvidia se je namreč odločila licencirati svojo tehnologijo G-Sync izdelovalcem monitorjev in ti morajo tako odšteti nekaj denarja za njene tiskovine in nekaj denarja za samo uporabo. Na drugi strani pa je tehnologija FreeSync odprtokodna in brezplačna za uporabo. Očitno je, da je Nvidia zavohala priložnost za (dodaten) zaslužek, AMD pa se je odločil, da poteze ne bo ponovil in bo rajši širil število uporabnikov novih grafičnih kartic in igričarskih monitorjev.

Tehnologija G-Sync je na trgu dlje časa kot FreeSync, a jo je slednji po številu uporabnikov že lani ujel in pričakovati je, da jo bo v prihodnje znatno prehitel. Tudi zato, ker izdelovalci računalniških monitorjev veliko raje vgrajujejo podporo za FreeSync kot G-Sync, kar je lepo vidno tudi po številu modelov monitorjev na obeh straneh.

Izbira je še vedno na strani uporabnika. Lahko se odloči, da bo izbiro monitorja prilagodil grafični kartici ali pa nasprotno. Še najlažje delo imajo uporabniki, ki kupujejo povsem nov igričarski računalnik in monitor – ti lahko prosto izbirajo, a še vedno morajo izbrati enega izmed taborov.

Na demo posnetku vrtenja vetrnice je nastanek sence jasno viden. V igrah je ta učinek manj izrazit, a prisoten.

Na demo posnetku vrtenja vetrnice je nastanek sence jasno viden. V igrah je ta učinek manj izrazit, a prisoten.

Ne pozabimo na pomanjkljivosti

Delovanje opisanih tehnologij se torej razlikuje. Tudi v praksi. In oba sistema tare v praksi tudi kakšna težava, ki se je velja zavedati, preden se odločimo za nakup.

Ob rabi tehnologije FreeSync je, denimo, trganje in trzanje slike odpravljeno, zato pa nekateri uporabniki poročajo o nastanku novega učinka – senc. Ko se liki ali predmeti v igri premikajo po zaslonu, lahko za seboj puščajo drobno megleno sled prejšnjega položaja, kot bi imeli senco. Nekateri igričarji tega učinka sploh ne opazijo, druge pa skrajno moti. Izdelovalci grafičnih kartic že iščejo razloge za to težavo, večina jih s prstom kaže na napajalne sklope grafičnih kartic. Če namreč pike, ki sestavljajo sliko, ne dobijo dovolj energije, bo naša slika brez nekaterih podrobnosti; če je dobijo preveč, bomo videli še kakšno senco. Ob prilagajanju osveževanja slike stalnemu nihanju števila prikazanih sličic na sekundo je torej na veliki preizkušnji predvsem napajalni del grafičnih kartic. Pričakovati je, da bodo novejše grafične kartice težavo odpravile.

Oba sistema pa trpita za še eno pomanjkljivostjo, ko se število prikazanih sličic ne ujema s frekvenco osveževanja slike monitorja. V primeru tehnologije G-Sync smo, denimo, deležni utripanja slike na zaslonu, ko število sličic, ki jih dostavlja grafična kartica, pade na nizko vrednost. Če se to zgodi v kombinaciji grafične kartice in monitorja s tehnologijo FreeSync, pa smo deležni trzanja slike. Zaradi napisanega je naš nasvet preprost – izognimo se rešitvam (monitorjem in grafičnim karticam), ki jih izdelovalca navajata kot minimalne zahteve. Na naslednji strani smo preizkusili delovanje dveh igričarskih monitorjev – po enega iz tabora FreeSync in G-Sync.

Kaj pa cena?

Omenili smo že, da Nvidia izdelovalcem igričarskih monitorjev prodaja posebno tiskovino s procesorjem, ki omogoča brezhibno delovanje rešitve G-Sync. V tem primeru t. i. modul G-Sync opravi veliko dela glede pravilnega prikaza slike. To v praksi pomeni, da lahko uporabniki kupijo tudi nekoliko manj zmogljivo grafično kartico. Za uporabo tehnologije G-Sync, ki je na trgu od leta 2014, tako zadostuje že (danes starejša) grafična kartica GeForce 650 Ti oziroma podobno zmogljiva novejša kartica.

Cene kakovostnih igričarskih monitorjev s tehnologijo G-Sync se začnejo pri okoli 500 evrih, združljivih grafičnih kartic pa pri 150 evrih (a od teh ne gre pričakovati vrhunske izkušnje, razen pri nižjih ločljivostih).

Na drugi strani monitorji s podporo tehnologiji FreeSync ne stanejo skoraj nič več kot monitorji brez te podpore. A če primerjamo po zmogljivostih prikaza kakovostne slike primerne monitorje, bomo zanje še vedno odšteli vsaj 350 evrov (kolikor, denimo, stanejo vstopni monitorji z matriko S-IPS in ločljivostjo 2560 x 1440 pik). Tehnologija FreeSync je na voljo na grafičnih karticah od modela Radeon R7 260 naprej, torej na karticah, ki stanejo okoli 100 evrov (a tudi tu bomo z uporabniško izkušnjo precej omejeni).

Razlika v ceni torej je, cenovno občutljivi igričarji bodo stotaka ali stotaka in pol, kolikor je praktične razlike med rešitvama, brez dodatnega premisleka vložili v zmogljivejšo grafično kartico, saj jim bo ta ponudila boljšo uporabniško izkušnjo. Gledano samo skozi ceno, se z njimi seveda strinjamo. Manj preprosta je odločitev, če že imamo grafično kartico Nvidia GeForce. Takrat velja pretehtati, koliko nas bi stal nov igričarski monitor in koliko zamenjava grafične kartice in monitorja.

Pod črto nas bo spodoben igričarski komplet grafične kartice in monitorja s tehnologijo FreeSync stal vsaj 700 evrov, pri tehnologiji G-Sync pa bo ta meja postavljena že pri tisočaku. V obeh primerih pa to zadošča kvečjemu za res brezhibno igranje iger v ločljivosti 1080p, naslednja koraka 1440p in 4K (2160p) pa sta še bistveno dražja (zaradi nakupa bistveno zmogljivejše grafične kartice).

Po branju zgornjih vrstic se marsikdo vpraša, zakaj bi sploh kupil kombinacijo igričarskega monitorja in kartice G-Sync. A odgovor je preprost. Še vedno gre za superiornejšo tehnologijo, ki (v primeru manj zmogljivih grafičnih kartic) prinaša boljšo uporabniško izkušnjo, vsaj dokler izdelovalci ne odpravijo težav s sencami v primeru nekaterih kombinacij monitorjev in grafičnih kartic s tehnologijo FreeSync. Potem bo konec tega članka skorajda enak začetku. Izberimo eno stran in se je držimo!

Acer Predator XB271HKbmiprz

Acer je eden prvih izdelovalcev, ki so priložnost izdelave igričarskih monitorjev pograbili z obema rokama. Lani je podjetje predstavilo vrsto novih modelov iz družine Predator XB1. Tudi tokrat preizkušeni model z neizgovorljivim imenom XB271HKbmiprz je eden izmed »predatorjev«. Gre za računalniški monitor s 27-palčno (68,6 cm) diagonalo zaslona, ki praktično ne pristaja na kompromise. Vgrajeno ima vrhunsko matriko IPS (podzvrsti AHVA), ki sliko prikazuje v ultra visoki ločljivosti 3840 x 2160 pik (torej 4K). Osveževanje slike v omenjeni ločljivosti je navzgor omejeno s 60 Hz (nič presenetljivega za ta tip matrike). To pomeni, da grafične kartice, ki bi v tej ločljivosti zagotavljala 100 FPS, denimo, ne potrebujemo. Saj ne, da bi jo lahko kaj hitro našli. V Nvidiinem taboru, monitor namreč podpira tehnologijo G-Sync, stalen prikaz 60 sličic na sekundo v sodobnih igrah ta hip zmore model GeForce GTX 980 Ti. Mi smo našli najboljši možni približek, grafično kartico GeForce GTX 980, ki je ob igranju v ločljivosti 4K pošteno sopihala.

Igričarska izkušnja ob poganjanju iger v ločljivosti 3840 x 2160 pik je resnično osupljiva. V bistvu si upamo zapisati celo tale stavek – igranja v ločljivosti 4K si brez tehnologije G-Sync (ali FreeSync) resnično ne želite. Ko imamo manj zmogljivo grafično kartico, bomo v igrah raje izklopili več »bonbončkov«, kot pa se odrekli visoki ločljivosti. Na koncu pa bomo vendarle kupili spodobno grafično kartico (kar ob skoraj tisočaka vrednem monitorju ne bi smelo biti težava).

Acerjev 27-palčni Predator XB1 prepriča tudi sicer. Vgrajena matrika postreže s pristnimi, živimi barvami, ne nazadnje zmore 100-odstotno pokritost barvnega spektra RGB. Preizkus s kalibratorjem (glej sliko) je pokazal, da so barvna odstopanja od ideala minimalna, torej je monitor že tovarniško dobro umerjen. Tudi kontrastu nimamo česa očitati. Všeč nam je bila odločitev izdelovalca, da v monitor poleg vmesnikov DisplayPort 1.2 in HDMI 1.4 vgradi kar štiri vmesnike USB 3.0 za priklop zunanjih naprav. Za konec omenimo še zunanjo podobo monitorja, ki je z eno besedo – kričeča. Črno-rdeča barvna kombinacija ergonomsko solidno navdihnjenega stojala prepriča.

LG 34UM68-P

Tudi korejski velikan LG že dolgo izdeluje monitorje. Model 34UM68-P ni igričarski monitor, lahko pa zlahka prevzame to vlogo (premore t. i. igričarski način delovanja). LG je model 34UM68 za razliko od predhodnika (UM67) še malce bolj prilagodil igričarjem, saj je spustil prag osveževanja v primeru rabe tehnologije FreeSync na 40 Hz (prej 48), zato monitor tekoče prikazuje sliko, ki mu jo grafična kartica zalaga z zmogljivostjo med 40 in 75 sličic na sekundo. V praksi bomo za brezhibno igranje v ločljivosti 2560 x 1080 pik potrebovali vsaj Radeon R7 370, priporočamo pa vsekakor Radeon R9 380 kot naložbo v (spet ne tako daljno) prihodnost.

Razkošno odmerjena diagonala 34 palcev (86,4 cm) je na voljo v širokokotni obliki, saj zaslon sliko prikazuje v kinotečnem razmerju stranic 21 : 9. Matrika IPS je zaslužna za kakovosten prikaz barv, mi bi si glede na ceno monitorja vendarle želeli višje ločljivosti. V praksi monitor prepriča predvsem ljubitelje večpredstavnosti, brez težav pa bodo z njim shajali vsi, ki imajo radi »razpotegnjeno« delovno površino in v aplikacijah, namenjenih resnemu delu, ob eno izmed stranic »odložijo« vrstice ali stolpce z orodji in ukazi. Tudi novinarjem in pisarniškim delavcem utegne takšna vrsta zaslona priti prav, saj brez težav drugega ob drugem odpremo dva dokumenta ali aplikaciji (pa še ostane prostor za kak programček z manj zaslonskimi potrebami). V monitor vgrajena tehnologija Screen Split 2.0 je naravnost odlična rešitev za vse, ki želijo zaslon »pregraditi« v eno izmed 14 že nastavljenih možnosti, všeč pa nam je bila tudi možnost prikaza slike v sliki.

Ob podrobnem preučevanju slike v igrah smo zaznali droben učinek senčenja ob uporabi tehnologije FreeSync, a je zanj kriva grafična kartica (komaj čakamo na novejšo generacijo Radeonov 4xx), in ne monitor. Elegantno oblikovanje dopolnjuje par osnovnih ergonomskih funkcij (nagib, nastavitev višine), nabor priključkov pa je letnici nastanka monitorja primeren (DisplayPort in 2x HDMI).

Acer Predator XB271HKbmiprz

Izdeluje: www.acer.com.

Prodaja: www.pcplus.si.

Cena: 924 EUR.

Za    Ločljivost, kakovost prikaza slike, oblikovanje.

Proti    Cena.

LG 34UM68-P

Izdeluje: www.lg.com.

Prodaja: www.avtera.si.

Cena: 650 EUR.

Za    Oblikovanje, kakovost slike.

Proti    Cena, ločljivost.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki