Gibljive sličice
Digitalni fotoaparati že kar dolgo časa znajo zajemati tudi video posnetke. Pravzaprav so pri tem že zelo resno nadomestili domače videokamere, saj ponujajo razmeroma dobro kakovost videa ob žepni velikosti in po konkurenčni ceni, imajo pa tudi nekaj tehničnih prednosti v primerjavi s cenejšimi videokamerami, denimo širše kote zajema.
A šele v zadnjem letu oziroma dveh so te naprave postale zelo resna konkurenca tudi veliko dražjim kameram. Ta napad se je začel s Canonovim modelom EOS 5D Mk 2 (čigar naslednika se počasi že pričakuje ...). Gre za aparat, katerega video se brez težav kosa z videom, posnetim z bistveno dražjimi kamerami. Govorimo o napravah, katerih cene se začnejo pri več tisoč, če ne celo deset tisoč evrov.
Seveda so pri tem določene omejitve, za katere pa so krivi pravzaprav sami izdelovalci. Nekatere omejitve so manjše, druge večje, a očitno je, da se izdelovalci držijo nekaterih omejitev le zato, da ščitijo svoje drage, profesionalne video kamere. Značilen zgled je pri Canonu nezmožnost fotoaparata, da bi v živo pošiljal ven signal pri visoki ločljivosti. Tako ga uporabniki v studiu ne morejo priklopiti na večje zaslone, kar je pač nuja. Uradna razlaga je, da sta dva procesorja v aparatu enostavno preslaba.
A tu se, kot marsikje v računalništvu, najdejo zanesenjaki, ki se lotijo reševanja teh zadreg. Za najbolj priljubljene DSLRje za snemanje videa, tu mislimo predvsem na Canonove modele in Panasonicovo G serijo (G3, GF3 itd.), se že najde nekaj neoriginalnih programskih paketov (firmware), ki aparatom dodajo še kar nekaj uporabnih funkcij.
Lep zgled nekoliko omejene programske opreme je tokrat preizkušeni Olympus E-P3. Gre sicer za odličen aparat, ki zajema tudi zelo kakovosten video. A pri tem žal ne moremo izbrati zajema pri 24 ali 25 slikah na sekundo, kar nam v praksi da najbolj 'filmski' in seveda najbolj zaželen videz. Velika večina uporabnikov bo seveda s privzetim 60i oziroma 30p popolnoma zadovoljna (no, velika večina uporabnikov tudi ne pomisli na možnost neoriginalnega firmwara), a tisti zahtevnejši bomo, vsaj zaenkrat, ostali pri aparatih oziroma znamkah, pri katerih imamo največjo svobodo. Pa četudi je ta svoboda marsikdaj izsiljena.
