Domača pisarna v času korone
Pri večjih preizkusih tiskalnikov pogosto omenim, da Monitor nastaja skoraj izključno digitalno. Komunikacija z avtorji poteka prek elektronske pošte, datoteke se med grafičnim oblikovanjem oziroma postavitvijo nahajajo na omrežnih pogonih, papirja do zadnjega trenutka, ko gre zaključena številka v tiskarno, skoraj ne uporabljamo.
Tako smo ob izbruhu koronavirusa pri nas brez težav prešli na delo od doma oziroma na daljavo. Ker skrbim za tehnično podporo celotnemu matičnemu podjetju Mladina, sem imel sicer nekaj dela s pomočjo drugim (računovodstvo, marketing, naročnine), a smo bili tu že prej solidno pripravljeni, delo od doma smo že prej občasno uporabljali.
Res pa je, da se bo zdaj ogromno uporabnikov začelo resneje ukvarjati s tem, kaj potrebujejo za udobno, predvsem pa učinkovito delo od doma. Koronavirus nam je v trenutku pokazal pomembnost računalništva in telekomunikacij. Na zadnje končni uporabniki sicer težko vplivamo, čeprav si kar mislim, da se bo marsikdo v teh trenutkih odločil za nadgradnjo hitrosti svoje povezave s spletom.
Vsekakor pa se zdaj res obrestuje globlji razmislek o domači računalniški opremi. Če smo doma leta shajali s kakšnim starejšim računalnikom, ker je bil za domačo rabo »dovolj dober«, je uporaba takega računalnika na daljši rok res časovno potratna. Zamude in upočasnitve se sčasoma le seštevajo, zadnje, kar potrebujemo v današnjem trenutku, pa je morebitna odpoved opreme.
Vsekakor pa se zdaj res obrestuje globlji razmislek o domači računalniški opremi.
Predstavljam si, da bo kar nekaj uporabnikov resno razmislilo o nakupu novega računalnika – ali pa vsaj nadgradnji starega. Pri namiznih računalnikih so nadgradnje enostavnejše, a še vedno vezane na letnik računalnika – težko bomo našli pomnilniške module, ki bodo brez težav delovali z deset let starim računalnikom, denimo. Zna biti pa koristno vsaj programsko »čiščenje« operacijskega sistema – odstranitev nepotrebnih programov, izbris na stotine začasnih datotek (kdaj ste nazadnje izpraznili mapo Prenosi/Download?). Mogoče pomislimo vsaj na priklop še kakšnega zaslona – če ima računalnik seveda to možnost.
Pri prenosnikih so nadgradnje občutno bolj omejene, sploh pri nekoliko novejših (tanjših) modelih. A tudi pri nakupu novega velja biti pozoren na določene lastnosti. Tudi tu zna biti smiseln priklop zunanjega monitorja – učinkovitost dela bo pri uporabi več zaslonov je zagotovo večja. Današnji prenosniki se večinoma »držijo« vmesnika HDMI, ki ga ima tudi večina monitorjev. Obstajajo seveda izjeme – tokrat preizkušeni Lenovo IdeaPad S740, recimo, pa tudi Applovi prenosniki zadnjih let. V obeh primerih gre za uporabo vmesnika USB-C, prek katerega lahko izvozimo video signal – a bomo pri tem potrebovali monitor z vhodom DisplayPort in pravi kabel.
Mogoče še nekaj splošnih nasvetov pri nakupu prenosnika. Najosnovnejša lastnost je sicer velikost (predvsem diagonala zaslona), a je to povsem osebna izbira – nekateri smo vajeni velikih monitorjev in so nam tudi 17-palčni prenosniki omejujoči, drugi brez težav delajo na 13-palčnih modelih.
Procesorji že leta niso več ozko grlo, za udobno delo pa vseeno priporočam vsaj Intelovo družino Core i3 (oz. ekvivalent AMD). Za vzporedno delo v več programih, oknih in zavihkih bo pomembnejša količina pomnilnika – tu bo 8 GB solidna osnova, še raje pa 16 GB, kaj več pa bodo potrebovali le zahtevnejši uporabniki. Grafično kartico lahko mirno ignoriramo, saj tudi najosnovnejše vgrajene zmorejo ločljivosti do 4K – seveda to velja le, če ne igramo računalniških iger. Pri pogonih že leta odsvetujemo klasične vrtljive HDD, so pa hitri SSD za marsikoga enostavno premajhni. Rešitev je dodaten soliden zunanji pogon – modeli z vmesniki USB 3 so že povsem dovolj hitri za udobno rabo, tudi cene so več kot dovolj ugodne. Še več bo ponudil omrežni strežnik NAS, saj bo ta dosegljiv iz vseh omreženih naprav, hkrati ponudi več fleksibilnosti in funkcij kot navaden zunanji disk USB, a je to tudi dražja in zahtevnejša rešitev.
