Branje ali e-branje, to je zdaj vprašanje
Branje koristi zdravju, preprečuje duševno odmiranje, napolni nas z znanjem, energijo in poveča posameznikovo sposobnost vživljanja v sočloveka. Ker danes večino branja opravimo na elektronskih napravah, preverimo, ali dobre lastnosti veljajo tudi za sodobne načine branja.
Zaradi ponesrečene zakonodaje, ki slovenske elektronske knjige obremeni z višjim davkom kot klasične, so posamezni naslovi včasih celo dražji od stvarne knjige v knjigarni.
Klasične knjige imajo v primerjavi z elektronskimi nemalo prednosti, ki jih brez težav opazimo že na daleč. Na sončni strani Alp je poglavitni razlog za knjige s platnicami in iz papirja vsekakor slovenščina. Stvarnih knjig v materinščini nam ne manjka, na elektronskem področju pa je precej drugače. Tam je knjig malo, za povrh pa so še dražje od papirnih. Razlog tiči v neposrečeni zakonodaji, ki elektronske knjige enači s programskimi izdelki, zato jim namesto nižjega na ceno pripne višji, dvaindvajsetodstotni davek.
Fizične knjige po želji posojamo prijateljem ali si jih izposojamo sami. Za slednje so nadvse pripravne bogato založene slovenske knjižnice, ki v Sloveniji predstavljajo poceni način uživanja najrazličnejših knjig, od uspešnic do redkih knjižnih primerkov, ki bi jih sicer težko dobili v roke. Slovenske knjižnice se elektronski dobi še niso dovolj prilagodile, izposoja elektronskih knjig je osiromašena, otežkočena ali velikokrat celo nemogoča. Pri branju klasičnih knjig lažje skačemo po vsebini. Ovire pri preskakovanju vsebine so pri dobri (elektronski) knjigi dobrodošle, ob zgrešeni izbiri pa jih ne pogrešamo. Za slabo knjigo je škoda časa, a tu in tam nas kljub vsemu zanima, kakšen je konec. Pri klasičnem načinu ga hitro dosežemo, polistamo do konca knjige.
Klasična knjiga nam vzbuja občutke domačnosti. Priljubljena knjiga na polici nas razveseli na deževen dan, o njej se razplamti razprava ob obisku prijateljev, daje nam prijeten občutek udobja, isti elektronski naslov v bralniku pa je zgolj alineja na suhoparnem seznamu. Če knjige ne iščemo z namenom, ostane skrita. Raziskave so pokazale, da so bralci pravih knjig pozornejši na vsebino, dlje si jo zapomnijo, lažje zaspijo, imajo trden spanec in so mirnejši. Buljenje v tak ali drugačen zaslon pač ne zmanjšuje stresa, ki ga je sodobni vsakdan (pre)poln.
Elektronske knjige seveda niso brez prednosti, lahko bi rekli, da jih imajo več kakor slabosti. Elektronski bralnik Kindle Paperwhite je na primer težek 200 g, nanj lahko naložimo 1000 knjig, pa bo že vedno tehtal samo teh dvesto gramov. Tri ali štiri klasične knjige so že tovor, ki ga med drvenjem po letališču raje nimamo. Prav tako je delo z elektronsko napravo v vsakem trenutku lažje kot listanje po šesto strani dolgi knjigi med prevozom v službo. Če si v nekem trenutku zaželimo točno določenega naslova, ki ki si ga ne lastimo, oziroma ga nimamo s seboj, nam ni treba ponj v knjigarno ali čakati na pošto, da nam dostavi prek spleta naročeni izvod. Dokler je naprava povezana v splet, si ob predpostavki, da nam angleščina ne povzroča preglavic, lahko omislimo praktično katerokoli knjigo.
(Angleške) novejše izdaje so v elektronski obliki cenejše od tiskanih knjig. Klasiki so na voljo brezplačno. Zastonj lahko dobimo tudi novejše naslove, katerih kakovost je žal povečini vprašljiva. Že omenjeno preskakovanje vsebine je pri elektronskih izdajah otežkočeno, zato se nedisciplinirani bralci lažje odvadijo preskakovati dolgočasnejše odseke ali celo predčasno prebrati konec. Če radi beremo klasike, nam je verjetno vseeno, da sopotniki na avtobusu vedo, kaj beremo. Po drugi strani bodo elektronske naprave toliko bolj veseli tisti, ki si občasno radi privoščijo vsebino z odtenki sive. Bralnik je mimoidočim vedno videti enako, najsi beremo pogrošne romane ali Vojno in mir.
Štirim načinom branja smo v različnih kategorijah podelili ocene od ena do deset. Vsak ima svojo izrazito prednost. Telefon je vedno z nami in lahko prenosljiv, tablica ima dostop do različnih spletnih knjigarn, elektronski bralnik je prijazen do oči, klasična knjiga pa nam vzbuja ugodje, ki ga ne zmore posneti noben elektronski nadomestek. Čeprav beremo na različnih napravah, odvisno od priložnosti, se od stvarne knjige ne moremo ločiti. To je najbolj zdrav način branja, ki nas zvečer zaziba v trden spanec, vzbuja občutek domačnosti in postreže z največjo ponudbo knjig v slovenščini, ki si jih za nameček za majhen denar izposodimo v bližnji knjižnici.
