Canonova vstopna serija digitalnih aparatov SLR je že od prvega aparata, modela EOS 300D, silno priljubljena kot prva stopnica v svet DSLR fotografije. Začetnik zgodbe, omenjeni model 300D, velja za prvi cenovno zares dostopni DSLR. Najnovejši predstavnik serije, model 600D, predstavlja že sedmo generacijo teh aparatov. Že nekaj časa pa to ni več povsem vstopni model v Canonovi liniji, to mesto pripada modelu 1100D, ki ima nekaj funkcij manj in je manj kakovostno sestavljen.
Pri avtomobilih je splošno znano, da nekateri posamezniki pomanjkanje česarkoli že nadomestijo z velikim, večjim, največjim avtom. Dobro, nočemo posploševati, a tako se govori. V Sloveniji smo bojda tako ali tako zelo vezani na svoje štirikolesnike, gojimo nekakšen pleh fetiš. Tega spet ne poznam iz prve roke, spet lahko le rečem, da se tako govori.
Kolega sta opisala dodatke, ki si jih lahko omislimo za sisteme Windows in Mac OS X, v Linuxu pa so stvari malo drugačne. V tem svetu je takih možnosti res veliko, večinoma pa so vgrajene kar v sama grafična okolja.
Nedavno sem se kot član žirije udeležil tekmovanja Imagine Cup. Gre za Microsoftovo tekomovanje, ki se odvija po vsem svetu, namenjeno pa je študentom različnih ved. Promovira se interdisciplinarno sodelovanje, cilji pa so venomer plemeniti in naj bi reševali kak svetovni problem. Glede na videno pri slovenskem delu tekmovanja pa lahko trdimo, da bo svet še naprej shajal s svojimi problemi.
Spletnih strani, na katerih lahko prodajamo svoje fotografije (iStock, Shutterstock ...), se je v zadnjih nekaj letih nabralo kar nekaj. Zelo so priljubljene tudi pri nas, tako pri medijih oziroma naročnikih fotografij kot med fotografi. O fotografiranju za te strani smo se pogovarjali s fotografom samoukom Samom Pflaumom.
Če ste morda navdušeni za lomografijo (o čemer pa, glede na to, da berete te vrstice, dvomim), bo morda bolje, da nehate brati. Oziroma, berite naprej, a ne bodite preveč užaljeni. Kot vidite, imamo na tokratnih nenehnih preizkusih samo fotoaparate - a jih je res veliko. Že prejšnji mesec jih je bilo kar nekaj, pa naslednji mesec bodo spet. Začetek poletja je namreč čas, ko vsi izdelovalci na trg pripeljejo nove modele, kupci pa jih ravno pred počitnicam najraje kupujemo. A v tej množici novih modelov, ki se od starih včasih praktično ne razlikujejo, se še mi včasih ne znajdemo najbolje, kaj šele nezahteven uporabnik, ki si išče nov aparat.
Pri kar nekaj modelih brezžičnih usmerjevalnikov, ki smo jih preizkusili v tokratni številki, si lahko namesto izvirne programske opreme naložimo odprtokodni DD-WRT. O njem smo se pogovarjali z enim izmed samo treh razvijalcev, Alešem Majdičem.
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Pametne telefone uporablja vse več ljudi, vse bolj nadomeščajo cenejše oziroma osnovnejše modele. Kamorkoli gledamo, vidimo ljudi, ki so zatopljeni v male zaslone, tam tapkajo po Facebooku, po Twitterju, po elektronski pošti, pa še kaj bi se našlo. Pri Sony Ericssonu pa ponujajo dodatek, ki še olajša stik z digitalnim svetom.
