Japonsko zagonsko podjetje Vaak je razvilo programsko opremo, ki s strojnim učenjem na podlagi opazovanja vedenja strank predvideva, kdo bo v trgovinah poizkušal kaj izmakniti. Program VaakEye je v treningu pregledal več kot 100.000 nadzornih posnetkov, iz katerih se je naučil, kako se vedejo, kakšne obrazne grimase imajo in kako postopajo ljudje, ki v trgovinah kradejo.
Udeležili smo se predstavitve podjetja Hikvision, sicer največjega proizvajalca varnostnih kamer (in povezanih sistemov) na svetu.
Microsoft je v svojem domačem Seattlu gostoval konferenco Build, ki je načeloma namenjena razvijalcem programske opreme. Toda konferenca vsako leto postreže tudi s številnimi najavami novih tehnologij in funkcionalnosti za Microsoftove izdelke, ki jih nato uporabljamo v poslovnem in domačem okolju, tako na namizju, kot v oblaku. S tem skušajo zadržati interes javnosti, v prvi vrsti seveda programerjev, da še naprej uporabljajo in razvijajo izdelke okoli Microsoftovih tehnologij.
Raziskovalci iz Belgije so pokazali slikovni vzorec, s pomočjo katerega se lahko skrijemo pred umetno inteligenco in njeno prepoznavo ljudi.
Oblikovalska agencija AKQA je s pomočjo umetne inteligence izumila nov šport.
Šef Forda, Jim Hackett, je na dogodku Detroit Economic Club v pogovoru povedal, da bodo samovozeči avtomobili po njegovem še dolgo omejeni na zelo ozke in specializirane namene, predvsem pa bodo vozili le po strogo omejenih delih nekaterih mest. Ker da je problem samodejne vožnje tako zelo kompleksen.
Današnji avtomobili, ki podpirajo samodejno vožnjo po običajnih cestah so opremljeni z vrhunsko, zmogljivo, a drago opremo, kot so radarji LIDAR, zmogljivi namenski računalniki in številna druga tipala. Zato preseneča, da je mlado zagonsko podjetje Wayve iz okrilja univerze Cambridge v Veliki Britaniji predstavil rešitev, ki za samodejno vožnjo uporablja zgolj razmeroma običajne kamere, sprejemnik GPS in računalniško opremo, ki stane le drobec tega, kar uporabljajo Waymo (Google), Uber, Tesla in drugi velikani.
Zgolj eden dni po najavi ustanovitve svetovalnega odbora za etična vprašanja o umetni inteligenci, avtomatizaciji in sorodnih tehnologijah (ATEAC) je Google sporočil, da ga bodo razpustili. K temu jih je prisilil izrazito negativen odziv javnosti na izbor Kay Coles James kot članice odbora. Problematična je tudi vključitev Dyan Gibbens.
Google je ustvaril globalni svetovalni odbor za etična vprašanja o umetni inteligenci, avtomatizaciji in sorodnih tehnologijah. Uradno se imenuje ATEAC (Advanced Technology External Advisory Council). Sestavlja ga osem strokovnjakov z različnih področij, relevantnih za presojo. To so Alessandro Acquisti (vedenjska ekonomija in zasebnost), Bubacarr Bah (aplikativna matematika), De Kai (procesiranje jezika, glasbena tehnologija in strojno učenje), Dyan Gibbens (industrijsko inženirstvo in avtonomni sistemi), Joanna Bryson (psihologija in umetna inteligenca), Kay Coles James (javne politike), Luciano Floridi (filozofija in digitalna etika) in William Joseph Burns (zunanja politika in diplomacija). Kot vidimo, gre za pester nabor znanj, s katerimi naj bi reševal dileme, ki jih bo prinesla umetna inteligenca.
Letošnjo Turingovo nagrado, ki v svetu računalništva in tehnologije šteje toliko kot Nobelova, ker slednje za to področje pač ni, prejmejo Yann LeCun, Geoffrey Hinton in Yoshua Bengio za svoje delo na področju globokega učenja (deep learning), kar je ustvarilo pogoj za razvoj moderne umetne inteligence. Nagrada, ki jo ACM (Association for Computing Machinery) podeljuje že od leta 1966, prinaša tudi milijon dolarjev finančnega nadomestila.
