Meja med človeškim in strojnim upravljanjem ter poslovanjem se vsak dan bolj briše. Najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jih je izvedla Univerza Quinnipiac, razkrivajo fascinanten, a hkrati protisloven odnos Američanov do prihodnosti dela. Čeprav se večina še vedno oklepa tradicionalnega človeškega vodstva, ideja o »robotskem šefu« ni več le del znanstvenofantastičnih scenarijev.
V središču evropskih razprav o regulaciji umetne inteligence se je pojavil nov, drastičen predlog, ki bi lahko temeljito spremenil način delovanja globalnih tehnoloških podjetij na kontinentu. Gre za idejo uvedbe finančne pristojbine (davka) za ponudnike največjih modelov umetne inteligence, ki želijo svoje storitve ponujati na evropskem trgu. Predlog vključuje mehanizem, s katerim bi zagotovili bolj pravično konkurenco med zunanjimi tehnološkimi imperiji in lokalnimi evropskimi podjetji.
Analitska hiša Gartner je objavila prvi Magic Quadrant za platforme za odločitveno inteligenco (Decision Intelligence Platforms, DIP), kar jasno kaže, da je ta tehnološka kategorija dozorela do točke, ko jo je mogoče resno primerjati in ocenjevati. Gre za rešitve, ki združujejo analitiko, umetno inteligenco, procesna pravila in avtomatizacijo z enim ciljem: organizacije naj sprejemajo boljše odločitve hitreje in z manj napakami.
Google DeepMind je uradno predstavil družino odprtokodnih modelov Gemma 4. Gre za najzmogljivejšo družino odprtih modelov doslej, ki ne le izboljšuje obstoječe funkcije, temveč prinaša povsem nove zmožnosti, ki so bile prej rezervirane za največje komercialne sisteme. Glavni poudarek nove generacije je prehod od preprostih klepetalnikov k pravim avtonomnim agentom, sposobnim kompleksnega načrtovanja in delovanja neposredno na uporabnikovih napravah.
Agenti z umetno inteligenco niso več le pasivni sogovorniki, temveč vse bolj avtonomni agenti, sposobni načrtovanja in izvajanja kompleksnih nalog. Ta napredek pa prinaša tveganja, ki so bila še pred kratkim bolj domena znanstvene fantastike. Nedavni incident, povezan z Alibabinim raziskovalnim modelom ROME, je v tehnološki skupnosti sprožil rdeči alarm, saj je umetna inteligenca brez kakršnih koli navodil začela izkoriščati strežniško infrastrukturo za lastne cilje – konkretno za rudarjenje kriptovalut.
Microsoft v ZDA vstopa na področje digitalnega zdravja s storitvijo Copilot Health. Vizija podjetja iz Redmonda je drzna: umetna inteligenca naj bi postala osebni zdravstveni svetovalec, ki bo bdela nad uporabnikovimi podatki 24 ur na dan. Storitev bo uporabnikom omogočila združitev podatkov iz nosljivih naprav, kot so Apple Watch, Oura in Fitbit, z uradnimi bolnišničnimi kartotekami in laboratorijskimi izvidi v enoten, varen digitalni prostor. Microsoft napoveduje dobo, ko bo umetna inteligenca analizirala te podatke in ponujala prilagojene vpoglede ter "proaktivne spodbude" za boljši življenjski slog.
Netflix je napovedal prevzem podjetja InterPositive, ki ga je leta 2022 ustanovil igralec in režiser Ben Affleck.
Leto 2026 naj bi bilo prelomno za umetno inteligenco, vendar najnovejše raziskave kažejo na presenetljivo razhajanje med pričakovanji vodilnih kadrov in dejanskimi rezultati na terenu. Medtem ko nekateri tehnološki velikani napovedujejo zlato dobo produktivnosti, podatki iz drugih virov rišejo precej bolj trezno sliko, kjer se obljubljeni učinki AI v gospodarstvu še niso zares poznali.
V svetu umetne inteligence, kjer trenutno prevladujejo dragi in energetsko potratni grafični procesorji (GPU), se napoveduje revolucija, ki bi lahko korenito spremenila pravila igre. Kanadsko zagonsko podjetje Taalas je predstavilo svojo vizijo prihodnosti, v kateri namesto programabilnih čipov uporabljajo namenske, v strojno opremo dobesedno "vkovane" modele umetne inteligence.
Google dopolnjuje povezavo umetne inteligence s spletnimi vsebinami. Predstavili so namreč predlog protokola WebMCP (Web Model Context Protocol), ki rešuje eno največjih težav sodobnih AI-agentov: nerodno in pogosto nezanesljivo navigacijo po spletnih straneh.
