Naraščanje priljubljenosti robotov in umetne inteligence v različnih segmentih družbe redno sproža tudi polemike okoli vprašanja, koliko so zaradi tega ogrožena delovna mesta ljudi. Na Japonskem pa se je tovrstna grožnja pravkar spremenila v dejstvo.
Na cestah Kalifornije se je začelo pojavljati vozilo v znanih barvah družbe Nvidia, ki je dobilo dovoljenje pristojnih oblasti za testiranje tehnologije samodejne vožnje v rednem prometu. Čeprav se zdi, da gre le še za enega od vse številnejših projektov s področje avtonomnih vozil, ima Nvidia morda izdelek, ki je še najbližji konkretni rabi v vsakdanjih vozilih.
Google si še naprej zelo prizadeva, da bi razvijalce pritegnil k svojim storitvam s področja strojnega učenja in umetne inteligence. V zadnjih dneh so za razvijalce odprli dostop do svojega digitalnega pomočnika Google Assistant. Razvijalci bodo tako lahko razvili svoje lastne algoritme in bote, ki jih bo pomočnik uporabil za kramljanje z uporabniki.
Microsoft je eden redkih od velikanov na področju računalniške in zabavane elektronike, ki še ni najavil projekta pametnih zvočnikov z digitalno pomočnico, kakršen je Amazon Echo. Google, Samsung, LG in menda tudi drugi, namreč pospešeno pripravljajo izdelke brez kakega posebnega grafičnega vmesnika, ki jih krmilimo preprosto z govorom, sistem pa nam v tej obliki podaja tudi odgovore.
Družabno omrežje Facebook že od nekdaj prepoveduje objavo golote, nasilja in drugih neustreznih vsebin. Sporne objave, ki so jih doslej brisali na podlagi prijav uporabnikov, bodo v prihodnosti iskali s pomočjo umetne inteligence. Samodejno strojno zaznavanje neustreznih objav v prvi fazi preizkušajo na storitvi pretočnega videa Facebook Live. S pomočjo računalniškega vida želijo prestreči poveličevanje nasilja, pornografske vsebine in druge žaljive objave še preden dosežejo zid posameznika.
Na kitajskem se pospešeno razvija trg pametnih domačih naprav, najnovejša je digitalni asistent v maniri Amazonovega Echo. Nova naprava se imenuje Linglong Dingdong, omogoča pa urejanje koledarjev, igranje glasbe, podajanje različnih podatkov, itd. Na voljo je v dveh različicah – ena za mandarinščino in ena za kantonščino, bojda sta jezika preveč kompleksna, da bi ju hkrati podpirala ena naprava, imata pa obe tudi osnovno podporo za angleščino. Cena je nekaj čez sto dolarjev, na voljo je (seveda le na kitajskem) preko spletnega trgovca www.jd.com, ki ima v lasti tudi omenjeno podjetje Beijing Linglong.
Raziskovalci iz univerze v Oxfordu in iz Googlove skupine za razvoj umetne inteligence so naredili najnatančnejšo programsko opremo za branje iz ustnic do sedaj. Program so izučili s pomočjo na tisoče ur oddaj iz BBCja, trenutno se približuje 50 odstotni natančnosti. To se morda ne sliši veliko, vendar je bila človeška natančnost pri istih posnetkih le nekaj čez deset odstotna. Na isti univerzi so sicer predstavili tudi program, ki se hvali z nekaj čez 90 odstotno natančnostjo, a gre pri tem za namensko narejene posnetke, kjer govorci govorijo pravilno tvorjene stavke.
Googlova londonska podružnica DeepMind je eden izmed vodilnih laboratorijev za razvoj umetne inteligence, ki se lahko pohvali s svojim AlphaGo, ki je v goju premagal najboljšega človeškega igralca na svetu. Sedaj so dosegli še en pomemben mejnik, saj so uspeli izdelati diferenčni nevronski računalnik (DNC), v katerem so združili nevronsko mrežo in dostop do podatkov na zunanjih nosilcih.
Google je našel še eno zanimivo in nadvse koristno uporabo svoje platforme za umetno inteligenco DeepMind. S pomočjo tehnologij nevronskih mrež in strojnega učenja so razvili novo tehnološko ogrodje imenovano WaveNet, s katerim uspejo pričarati računalniško generirano sintezo govora, ki zveni bistveno bolj naravno, kot dosedanje tehnologije na tem področju. Google trdi, da je po njihovih ocenah WaveNet 50% bližje človeškemu govoru, kot karkoli drugega doslej.
Že dolgo ni več skrivnost, da ameriški gigant, podjetje Intel, prihodnost računalništva vidi v internetu stvari. V slednjem bo osrednjo vlogo bržkone igral računalniški vid, zato zadnji nakup največjega proizvajalca procesorjev ni presenečenje. Prevzem podjetja Movidius s strani Intela bo Američanom prinesel uveljavljeno tehnologijo hitrih in varčnih procesorjev, specializiranih za umetno inteligenco ter računalniški vid. Z njimi bodo lahko opremili najrazličnejše naprave, kakršne so kamere RealSense, ki morajo med delovanjem opazovati in razumeti svet okoli sebe. Movidius se je doslej proslavil s čipovjem za drone in termalne kamere, medtem ko se bo skupaj z Intelom predvidoma lotil še drugih naraščajočih tržnih segmentov, med katerimi prevladujeta pametni dom in robotika. Cena prevzema (za zdaj) ostaja skrivnost.