Vsaj pri igranju na daljnem vzhodu izredno priljubljene igre Go. Program AlphaGo, ki so ga razvili pri Googlovem hčerinskem podjetju DeepMind, je presenetljivo gladko, z rezultatom 3:0 (igrali so na najboljši rezultat petih iger) premagal veljavnega svetovnega prva, južnega Korejca Lee Se-dola.
Google svoje dosežke na področju umetne inteligence čedalje hitreje prenaša v izdelke in storitve za širše množice. V bližnji prihodnosti bomo kot kaže dobili novo generacijo spletne storitve Translate za prevajanje med različnimi jeziki.
Danes ponoči bomo videli, kako daleč je Google uspelo pri razvoju umetne inteligence. Njihov AlphaGo, ki ga razvija prevzeto londonsko podjetje DeepMind, se bo ob 5.00 uri zjutraj po našem času v Seulu pomeril z drugim najboljšim igralcem goja na svetu Lee Se-dolom. Igra naj bi trajala okrog štiri ure, sledile pa ji bodo še štiri igre, ki jih bosta tekmovalca odigrala v prihodnjih dneh.
Nevronske mreže so kot nalašč za reševanje problemov in opravljanje nalog, ki gredo dobro od rok ljudem. Tak primer je tudi razpoznavanje fotografij. Računalniki znajo že precej dobro ugotoviti, kaj je na fotografiji, težji problem (tudi za ljudi) pa je vprašanje, kje je bila posneta. In zato se je Google lotil tudi tega, pri čemer je bil precej uspešen. Projekt so imenovali PlaNet.
Samovozeči avtomobili brez voznika so z novo odločitvijo ameriških oblasti še korak bližje vsakdanji rabi. Ameriška komisija za varnost v prometu NHTSA (National Highway Traffic Safety Administration) je uradno potrdila predlog družbe Google, po katerem računalniški program z elementi umetne inteligence lahko uradno štejejo kot voznika samovozečega vozila.
Wikimedia Foundation je v svojem Blogu predstavila orodje Objective Revision Evaluation Service (ORES), ki bo urednikom prispevkov v Wikipediji pomagalo oceniti koliko so prispevki dejansko vredni zaupanja. Glede na to, da ima Wikipedia vsak dan okoli pol milijona popravkov, med katerimi je ogromno takih, ki z resno vsebino nimajo veliko zveze, se sliši taka strojna pomoč zelo smiselna. ORES sicer temelji na strojnem učenju, pri slednjem pa so mu s pravili seveda pomagali uredniki Wikipedije.
IBM je tik pred začetkom prednovoletne nakupovalne sezone predstavil storitev Watson Trend, ki s pomočjo umetne inteligence napoveduje največje prodajne uspešnice v posameznih skupinah izdelkov. V ozadju je IBM-ov priznani sistem za umetno inteligenco Watson, ki ugotovitve temelji na stalnem prebiranju menda več kot 10.00 različnih virov, med katerimi so pogovori v družabnih omrežjih, forumih, komentarji, ocene v medijih in testi.
Pri španskem gigantu s področja telekomunikacij, podjetju Telefonica, so predstavili tekmovanje, namenjeno mladim, t.i. »start-up« podjetjem. Pri tem pa bo tako podjetja, ki bodo sodelovala, kot tudi samega zmagovalca, izbral računalniški algoritem. Slednji bo sprva v uporabi prihodne leto, ko bodo s tekmovanjem začeli v različnih mestih. Ciljajo na podjetja, ki se ukvarjajo s strojnim učenjem – da bo algoritem, zasnovan na strojnem učenju izbiral najboljša mlada podjetja, ki se ukvarjajo s strojnim učenjem, je seveda zanimivo že samo po sebi.
Naslov se sliši kot iz znanstvene fantastike (Terminator?), vendar se tega menda bojijo zelo ugledna imena iz sveta znanosti. Znanstveniki iz univerze MIT, ekipe okoli računalnika IBM Watson, raziskovalci Microsoft Research in globalnih zvezd, kot sta Richard Hawking in Elon Musk (SpaceX, Tesla) so se namreč podpisali pod odprto pismo s katerim želijo opozoriti na nevarnost, ki nam menda preti v prihodnosti. Obstajala naj bi resna nevarnost, da bo človeštvo v prihodnosti umetno inteligenco razvilo do take mere, da bi jo bilo nemogoče nadzorovati, če bomo to dopustili. Kot primer navajajo samodejno vozeče avtomobile, ki se bi lahko v kriznih primerih samodejno določali, ali je v izogib nesreči bolje zbiti pešca ali kolesarja in samodejno orožje, ki bi se samo odločalo koga in kdaj napasti (pred dvema letoma so strokovnjaki Združenih narodov že pozvali k moratoriju na razvoj tovrstnega orožja).
Googlovi znanstveniki, ki se ukvarjajo s področjem računalniškega vida, so uspeli naredi veliki preskok na področju računalniškega učenja za razpoznavo in opisovanje fotografij. Novi algoritmi obljubljajo, da bodo računalniki znali pravilno razpoznati predmete na fotografijah in jih obenem samodejno opisati v naravnem jeziku.
