Slovenija dobila kompetenčni center za umetno inteligenco
Slovenski tehnološki prostor je z decembrom 2025 vstopil v novo fazo zrelosti. Z uradno vzpostavitvijo Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI) smo dobili institucijo, ki obljublja premostitev prepada med akademskimi raziskavami in njihovo uporabo v realnem sektorju. Gre za strateško potezo in zadnji manjkajoči gradnik v nacionalnem ekosistemu umetne inteligence, katerega vodenje je prevzela Gospodarska zbornica Slovenije. To je jasen signal, da je fokus novega centra usmerjen v pragmatično implementacijo in gospodarski preboj.
KCUI ni le nov birokratski organ, temveč deluje kot mogočen konzorcij z izjemnim zaledjem. GZS je okoli sebe zbrala »dream team« slovenske znanosti: od Univerze v Ljubljani s fakultetami za računalništvo, elektrotehniko in pravo, do Instituta Jožef Stefan ter univerz v Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici. Sodelujeta tudi Obrtno-podjetniška zbornica in inštitut ASEF. Takšna koncentracija znanja na enem mestu je v Sloveniji redkost in nujnost, če želimo slediti neizprosnemu globalnemu tempu razvoja UI.
Za domača podjetja – od tehnoloških zagonskih ekip do industrijskih velikanov – center predstavlja koncept "vse na enem mestu". Namesto dosedanjega razdrobljenega iskanja informacij in partnerjev, KCUI ponuja enotno vstopno točko do infrastrukture, specializiranih usposabljanj in strokovnega svetovanja. Njegova ključna naloga je pospešiti prehod od inovativne ideje do tržnega izdelka. V praksi to pomeni konkretno pomoč pri uvajanju algoritmov, dostop do potrebnih znanj in nujno pravno svetovanje glede etike in regulative, ki postaja vse pomembnejša.
Poleg neposredne tehnološke podpore bo center skrbel tudi za analitiko, podporo pri oblikovanju politik in promocijo slovenskega znanja v tujini. V času, ko umetna inteligenca korenito spreminja poslovne modele, je vzpostavitev takšnega celostnega podpornega okolja ključna za ohranjanje konkurenčnosti. Z delovanjem centra se pričakuje dvig digitalne zrelosti organizacij in hitrejše, a odgovorno uvajanje naprednih tehnologij v vsakdanjo rabo. Slovenija s tem dokazuje, da ne želi biti le pasivna opazovalka, temveč aktivna soustvarjalka prihodnosti, ki jo poganja umetna inteligenca.
