Pri modelih CM1015 in CM1017 gre dejansko za eno in isto napravo, le da je CM1017 dodan še omrežni vmesnik (CM1015 ima le USB 2.0), bralnik pomnilniških kartic in barvni zaslon (ki je pri CM1015 črno-bel). Vse drugo je povsem enako, od hitrosti do kakovosti tiskanja, tudi gonilniki so enaki. Največji razlog za nakup dražje različice bo za večino kupcev po vsej verjetnosti omrežni vmesnik.
V Toshibinem »ultra lahkem« razredu Portégé so pri Toshibi poskrbeli za zelo zanimivo novost – model R400. Zmogljiva in zelo lahka mešanica tabličnega računalnika in notesa že na prvi pogled izstopa iz povprečja. Bleščeče belo magnezijevo ohišje privabi marsikateri pogled. Žal je dokaj bleščeč tudi 12,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1280 x 800 pik in osvetlitvijo LED (zaslon je sad sodelovanja Toshibe in Matsushite). Prednost takega zaslona so lepe žive barve, žal pa se je treba navaditi odseva na zaslonu, nekoliko težje je tudi delo na soncu. Vsekakor pa veliko lažje kot z nekaterimi drugimi tabličnimi modeli, ki imajo zaslon občutljiv za dotik (npr. Toshiba Portégé M400). Če smo pri delu s prenosnikom nekoliko neprevidni in se preveč dotikamo zaslona, bodo zelo opazni tudi prstni odtisi na njem. Zaslon je vendarle manj svetleč od tistega pri modelu Portégé M400. Za večjo robustnost so prenosniku k zglobu zaslona dodali še dodatne opornike ob robu, ki skrbijo, da zaslon trdno ostane na mestu (tega model M400 tudi nima).
Digimax L70 bi na prvi pogled lahko uvrstili v Samsungov razred NV, saj je na videz zelo podoben tem modelom. Lepo kompaktno trdno izdelano ohišje s svojimi majhnimi merami, še malenkost manjšimi kot pri NV10, bo našlo prostor v vsakem žepu. Sprednji del zato nima zelo poudarjenega držala, namesto gumijaste opore pa so namestili zgolj gladko kovinsko ploščico, ki ne pripomore ravno k najboljšemu oprijemu. Zaradi majhne teže 113 gramov, kar je skorajda najmanj med konkurenti, fotoaparata ni težko držati v eni roki.
Tudi na našem trgu je čedalje več prenosnikov, zgrajenih na osnovi (barebone) programa "Verified by Intel" (VbI), ki zagotavlja delovanje osnove z izbranim naborom sestavnih delov, v okviru Intelovih zahtev. Solonote HEL80 (na našem trgu ga najdemo tudi pod drugimi oznakami) je zgrajen na osnovi Compal HEL80 (preizkusili smo že Annijev prenosnik na enaki osnovi), konfiguracija, ki smo jo dobili na preizkus, pa spada med zmogljivejše.
Družino Qosmio bralci Monitorja že poznajo. Gre za Toshibine masivne prenosnike višjega cenovnega razreda, ki so namenjeni predvsem delu z večpredstavnimi vsebinami. Temu je prilagojen skorajda vsak sestavni del računalnika. O zunanjosti le na hitro, saj ostaja enaka kot pri modelu G30-154, ki smo ga preizkusili pred meseci: oba se ponašata tudi z optično enoto, ki predvaja nosilce HD-DVD.
Večino prenosnikov, ki so na voljo v obliki barebone, prodajalci pa sami sestavijo računalnik "do konca", izdelujejo manj znani izdelovalci, ki so dejavni predvsem na trgu OEM (pogosto tudi za najbolj uveljavljena imena iz sveta računalništva). Nekakšna izjema je podjetje Asus, ki je sicer eden največjih izdelovalcev OEM prenosnikov na svetu, obenem pa vendarle ponuja tudi modele pod lastno blagovno znamko. Solonote S96J je zgrajen na osnovi njihovega računalnika iz programa OEM, gre pa za prenosnik s procesorjem Core Duo, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Za grafiko skrbi ATIjev procesor X1600, zaslon pa prikazuje sliko z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera, ki bo prišla prav tistim, ki uporabljajo programe za neposredno sporočanje ali za videokonference.
Solonote TW3A je še eden v vrsti prenosnikov na osnovi "bareboneov Verified by Intel", ki jih ponuja ta blagovna znamka. Model TW3A je zgrajen na osnovi Quanta TW3A, od katerega si je tudi sposodil oznako. Gre za prenosnik z dandanes že običajno sestavo: procesor Core Duo T2400, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Nekoliko presenetljivo je v prenosnik vgrajena kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, saj dandanes zapisovalnik DVD dobimo tudi pri najcenejših prenosnikih. V praksi bomo pri prodajalcih verjetno imeli na voljo predvsem modele z zapisovalnikom DVD. Grafična kartica, GeForce Go 7400, ima 128 MB lastnega pomnilnika, po potrebi pa zaseže še 128 MB sistemskega. Zaslon z diagonalo 15,4 palca ima ločljivost 1280 × 800 pik.
Nashuatecov barvni tiskalnik GX3050n uporablja tehnologijo "GelSprinter", ki naj bi omogočala lepše, predvsem pa hitrejše tiskanje. Ne gre torej za brizgalni tiskalnik v strogem pomenu besede, a kljub temu nekako "sodi" mednje.
HPjeva večnamenska naprava OfficeJet 5610 je nedvomno ena izmed cenejših. Poleg tiskalnika ima še optični bralnik, kopirni stroj in faks, po ničemer od tega pa pravzaprav ne izstopa.
Olympusov žepni model FE-230 se pridružuje vedno večjemu trgu malih fotoaparatov s tipali, ki zmorejo sedem milijonov svetlobnih pik. Pri tem aparatu najbolj izstopa tanek profil, saj je z dobrim poldrugim centimetrom debeline najtanjši v naših primerjalnih tabelah. Enim bo to sicer všeč, nas pa je bolj motilo kot ne, saj je fotoaparat teže, oziroma skoraj nemogoče držati v eni roki. Tudi gumbi so bolj namenjeni tankim prstom, sploh dva zelo nizka gumba nad zaslonom, ki rabita za preklop med slikanjem in pregledovanjem fotografij. Tudi dva gumba za dostop do menuja in za brisanje fotografij sta dokaj neprijazna, moramo ju pritisniti točno na sredini. Dobro se izkaže vrtljiv gumb za izbiro načina snemanja, ki ga uporabljamo s palcem.
