Dandanes se zares veliko ukvarjamo s takimi in drugačnimi gesli. Potrebujemo jih na bankomatih in pri plačilu s kreditno kartico, pa za prijavo v službeno računalniško omrežje, domačo e-pošto, družabne spletne strani, forume, spletne trgovine, spletne banke, pa seveda za dostop do telefona in še in še bi lahko naštevali.
Kdor misli, da na področju spletnih iskalnikov ni prostora za inovacije, se krepko moti. V zadnjih nekaj mesecih smo bili priča nastanku novih ali močno prenovljenih spletnih storitev, ki znatno izboljšujejo semantično analizo iskanih izrazov in podajajo bolj relevantne zadetke ali pa, še bolje, kar točne odgovore. Odpira se torej novo poglavje v razvoju spletnih iskalnikov.
Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res - ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?
Google ponuja silno veliko brezplačnih storitev. Nekatere so dobro znane, druge manj. Med tistimi manj znanimi se najdejo pravi biseri in eden izmed njih je tudi Google Sync. Ta storitev omogoča, da brez dodatnega programa na računalniku sinhroniziramo stike, in pri nekaterih telefonih tudi koledar, med Gmailovim računom in prenosnim telefonom.
Spletni velikan Google je pred kratkim v svojo zbirko orodij za iskanje po spletu dodal tudi nov iskalnik sličic - Similar Images. Kot pove že ime, gre za iskalnik, ki omogoča iskanje na podlagi vizualne podobnosti izbrane slike.
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
Spletne storitve, ki ponujajo razne aplikacije, kakršnih smo bili še do nedavna vajeni "le" v obliki programov, ki jih poganjamo na krajevnem računalniku, so se v zadnjem času razširile kot gobe po dežju. Spet smo pregledali nekaj takih, ki poizkušajo konkurirati najbolj znanim pisarniškim paketom in so v zadnjem času močno napredovale.
V času vsakega računalnikarja nastopi trenutek, ko mora reševati podatke. Pameten uporabnik ima shranjeno varnostno kopijo, ki prepreči, da bi se ta neprijetni trenutek spremenil v katastrofo. Podatke smo shranjevali že marsikam - na diskete, trakove, diske. Z uveljavitvijo širokopasovnih povezav pa je postala uporabna še ena možnost - shranjevanje v splet.
V preteklih letih smo se že nekako navadili, da je vse več storitev v internetu, denimo elektronska pošta in prostor za podatke, vsaj v določeni meri povsem brezplačnih. Toda časi se spreminjajo in to, kar je bilo do danes brezplačno, utegne jutri postati plačljivo. Marsikje se ubadajo z zamislijo, da bi zagrizli v to kislo jabolko, ali pa, v slabši različici, celo zaprli storitev.
Te dni se v podjetju odločamo za nakup novega strežnika. Predvsem zato, da bo na njem bolj udobno tekel poštni strežnik, konkretno Microsoftov Exchange. Cene seveda niso nizke in med debatiranjem o različnih možnostih je nekdo (pa naj ostane anonimen) navrgel - "Nov strežnik za elektronsko pošto? Zakaj ne bi raje prešli na Goole Apps?" Saj veste, "Gmail za podjetja", kjer je elektronska pošta lahko vezana na poljubno domeno in ne le na gmail.com.
