Da bi se izognili nagrbančenim čelom, naj kar takoj pojasnim, da je zgornji naslov zrasel na zelniku enega izmed orodij za strojno prevajanje jezikov in ni delo tiskarskega škrata ali posledica prepozne oddaje članka spodaj podpisanega, ki bi urednika prisilila, da preskoči obvezno lektoriranje ...
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Internet je danes na vsakem koraku, hitrosti povezav pa večinoma zadostujejo tudi za prenose večjih količin podatkov. To dvoje nas kar samo pripelje na misel, da bi lahko svoje datoteke shranjevali (tudi) v oddaljenih sistemih in jih tako zaščitili pred izgubo, poleg tega pa bi tako imeli dostop do njih od koderkoli.
Pet let se zdi razmeroma kratko obdobje, vendar v računalništvu pomeni celo večnost. Ali bodo danes vodilni ponudniki jutri še vedno na enakem položaju kakor danes? Katerim rešitvam bo uspelo in katere bodo zamrle? Kaj nam bo krojilo življenje čez pet let in ali nam bo zaradi napredka v informacijski tehnologiji jutri bolje?
Pri prijavi v forume, sisteme, v katerih si ustvarimo brezplačen elektronski naslov ipd., moramo pogosto vpisati znake, prepoznane s slike, ki nam jih prikaže spletna stran. Ta varnostni preizkus poznamo kot CAPTCHA - Completely Automated Public Turing test to tell Computers and Humans Apart. To bi lahko prevedli kot Popolnoma avtomatiziran Turingov test, ki razloči med računalniki in ljudmi. V članku bomo podrobneje predstavili, kaj sploh je CAPTCHA, opisali lastnosti in rabo, napade na ta preizkus in prihodnost te tehnologije.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Na začetku leta si nekateri radi zastavljajo najrazličnejše cilje za naslednjih 365 (letos 366) dni, spet drugi ali ti isti pa delajo bilanco preteklega leta. Slednje se bomo lotili tudi v članku, ki ste se ga pravkar namenili brati, le da to ne bo pregled celotnega leta 2007, temveč analiza tehničnih značilnosti računalnikov, s katerimi uporabniki trenutno brskajo po našem spletu.
Spletne domene so s tehničnega vidika prav tako pomembne kakor imena in priimki ljudi, ki bi jih lahko učinkovito nadomestili z EMŠO. A ker smo ljudje, večino znancev poznamo po imenih, spletne strani pa po njihovih domenah. Zato je smiselna in učinkovita izbira domene odločilnega pomena za obiskanost in prepoznavnost spletne strani. Za lažjo odločitev pri izbiri posrednika za nakup domen, t. i. registrarja, smo opravili pregled velike večine slovenskih ponudnikov te spletne storitve.
Po dolgih mesecih ugibanj je Google končno napovedal svojo strategijo na področju mobilnega računalništva. V nasprotju s pričakovanji (še) ne gre za mobilni telefon, temveč za celovito, predvsem pa odprto platformo, ki bo omogočala partnerskim podjetjem razvoj končnih izdelkov - "Google Phonov". Seveda se zastavlja vprašanje, ali lahko Google na tem področju ponovi uspeh, ki ga je dosegel pri iskalnikih. Mnenja so sicer deljena, toda pot je prava.
Google je danes sinonim za iskanje. Skorajda česarkoli. Zadnjih nekaj let tudi za iskanje po dokumentih in elektronski pošti v krajevnih osebnih računalnikih, z Google Desktop. Na voljo pa je tudi rešitev za podjetja - strežnik z nameščenim Googlom, če se lahko tako izrazimo.
