Izlet po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s tehnologijo in računalništvom, je danes videti kot sprehod po nasadu jablan. Največ se govori o Applu, predvsem o njihovem tabličnem računalniku iPad. Končno pa je prišel resnejši odgovor konkurence, ki naj bi odpravil sedanjo monotonost na trgu tabličnih računalnikov, kjer kraljuje jabolčni iPad.
V prejšnji številki smo opisali prvih 66 zanimivih aplikacij za platformo Android. Ker je aplikacij vsak dan več in so še boljše, smo se odločili s pregledom nadaljevati in tokrat izbrali še 17 aplikacij, ki jih velja preizkusiti.
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Založniki časopisov, revij in drugih tovrstnih publikacij so v krizi, po vsem svetu. Bralne navade se spreminjajo, na voljo je internet, kjer je vse zastonj. Predstavitev Applovega iPada je za to vejo industrije prava "luč na koncu predora", saj, vsaj v tujini, uporabniki novo tablico množično uporabljajo tudi za branje. Kaj pa pri nas? Preizkusili smo Delo na iPadu in Dnevnik na Samsung Tabu, ki ga poganja Android.
Programska oprema je ključ uspeha novih mobilnih naprav. Eden od razlogov za veliko priljubljenost sistema Android je ravno dokaj preprosta pot do uspešnega razvoja in objave lastnih programov, ki pa zahteva poznavanje jave in ne ponuja veliko vizualnih orodij. Vse to lahko spremeni AppInventor, ki želi programiranje približati vsakomur.
Pametni telefoni s sistemom Android so vse bolj razširjeni, kar je posledica izjemno hitrega tempa razvoja podlage. Zaradi odprtokodne narave osnovnega sistema pa je mogoče najti tudi številne prilagojene različice sistema.
Ena od največjih, če ne celo največja prednost elektronskih knjig je to, da ne zasedajo fizičnega prostora. Kot take so kakor nalašč za branje povsod, kamor se nam navadnih knjig ne da prenašati. A na čem jih brati? Kaj pa kar na telefonu?
Na vprašanje, kam po knjige, je v analognem svetu odgovor preprost - v knjigarne in knjižnice. Digitalni svet temu seveda sledi. Najbolj znana oziroma razširjena digitalna knjigarna je ameriški gigant Amazon.
Ob nakupu zmogljivega telefona, ki premore sprejemnik GPS, največkrat hitro sledi naslednji korak - preizkus mobilnega programa Google Maps. Res, program očara s svojo interaktivnostjo in natančnostjo. Vendar pa na brezpotjih ravno tako hitro sledi razočaranje, saj Googlovi zemljevidi seveda premorejo le ceste in včasih tudi še kakšen kolovoz. Pešpoti pa ne.
Danes osebno računalništvo in velik del zabavne elektronike temeljita na inovativnosti in prodornosti zgolj treh podjetij. Vsako izmed njih ima svoj poslovni model, svojo vizijo in od tega, kateri model bo prevladal, je odvisno, kako se bo odvrtel svet v prihodnosti.
