Objavljeno: 31.5.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2011 | Teme: android, iPhone

Za telefone in tablice

Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.

Ne samo, da podpirajo večopravilnost, večpredstavnost in celo grafično pospeševanje, temveč ponujajo možnost nameščanja in rabe dodatnih programov in funkcij, značilnost, ki smo jo v preteklosti našli le na osebnih računalnikih.

Dogaja se pravzaprav že nasprotno. Po nekaterih vidikih, zlasti kar zadeva enostavnost rabe, mobilni operacijski sistemi celo prekašajo namizne sorodnike in začelo se je dogajati ravno nasprotno - zamisli iz mobilnega sveta se selijo nazaj na osebne računalnike. Lep zgled je novi Mac OS X Lion, ki vnaša na namizje veliko prvin, ki jih najdemo na telefonih iPhone in tablicah iPad.

Za mobilne operacijske sisteme je značilno tudi to, da se ne ozirajo v preteklost. Ne iščejo združljivosti s programi na osebnih računalnikih, čeprav se z njimi povezujejo. Svež začetek in sodobna platforma pa so vedno dobra osnova za inovacije. Za to skupino izdelkov je tudi značilna izrazita internetna usmerjenost. Lahko bi tudi zapisali, da postajajo poglavitni odjemalci za storitve v oblaku. Po mnenju mnogih pa smo šele na začetku njihove razvojne poti. Na tem področju prav tako vlada gneča, ki je na zrelem trgu osebnih računalnikov ne najdemo. Ponudnikov različnih platform je vsaj sedem, morda celo preveč, da bi vsem uspelo. Toda to je konkurenčno okolje, ki končnim uporabnikom in razvoju samo koristi.

Apple iOS

Apple iOS je tisti operacijski sistem, ki ga uporabljajo najbolj vroče mobilne naprave ta hip - telefoni iPhone in tablični računalniki iPad, pa tudi nekateri manj pogosti izdelki, kot je predvajalnik Apple TV. Applu je s sistemom iOS uspel veliki met, čeprav bi s stališča funkcionalnosti lahko trdili, da konkurenca ponuja celo več.

Operacijski sistem je zasnovan na enakem ogrodju kot Mac OS X, vendar z njim ni združljiv. A to danes ne moti nikogar več. iOS stavi predvsem na preprosto rabo in uporabniško izkušnjo, kar so pri Applu odlično dodelali. S stališča funkcionalnosti je pravzaprav presenečenje, saj prekinja z dolgoletno izkušnjo, ki jo poznamo na osebnih računalnikih.

Ena najbolj šokantnih zadev za vsakega novega uporabnika iOS je, denimo, to, da sistem pravzaprav nima pravega datotečnega sistema, temveč vsak program skrbi za svoj repozitorij dokumentov in podatkov. Na prvi pogled pomanjkljivost, v resnici pa poenostavljanje dela (zakaj bi uporabniki morali vedeti, kje so dokumenti, se sprašuje Steve Jobs) in cel kup prednosti, kar zadeva varnost delovanja. O nenavadnosti pristopa priča tudi podatek, da je Apple šele v različici 4 (oziroma 4.2 za iPad) zagotovil podporo večopravilnosti med programi. Pred tem vsi iPhoni in prvi iPad tega sploh niso podpirali.

V primerjavi z mobilno konkurenco Applu uspeva bolje še en vidik delovanja operacijskih sistemov - za zdaj mu je uspelo poenotiti različice za različne platforme (iPhone, iPad, jutri morda tudi Apple TV), kar prvi hip ni držalo. Google ima, denimo, z Androidom tu precej večje težave in zmedo z različicami za razne platforme in naprave.

Ena izmed najnovejših funkcij v iOS je AirPlay, ki omogoča pretočno predvajanje na domači televizor.

Novi iPad ima vgrajene video kamere, zato je Facetime za iOS ena najbolj zaželenih aplikacij.

Kot rečeno, je trenutno veljavna različica operacijskega sistema Apple iOS 4.31, vendar se Apple pospešeno ukvarja z novimi različicami. Če odmislimo drobne izboljšave trenutnega sistema, so oči uprte v naslednjo veliko različico iOS 5, ki bo morda doživela izid s peto generacijo telefonov iPhone. Če gre zaupati tradiciji, se bo to zgodilo junija, po nekaterih trditvah pa jeseni. Seznam znanih novosti, ki jih lahko pričakujemo, je za zdaj še zelo kratek, tudi zato, ker znajo pri Applu dokazano skrbeti za molčečnost o nenapovedanih izdelkih.

Kljub temu je v spletu najti nekaj namigov, ki imajo razmeroma trdne temelje. Apple je, denimo, že v razvojnih različicah za iOS 4.3 vgradil podporo dodatnim kretnjam pri krmiljenju sistema ob uporabi večkratnega dotika na zaslon. To naj bi še olajšalo delo z iOSom, zato pričakujemo, da bo to na voljo v petici.

Precej bolj drzna napoved je ta, da bo iOS 5 podpiral krmiljenje funkcij s pomočjo glasu. To je nekakšen sveti gral računalništva, ki pa ga doslej ni nihče uspešno osvojil. Ker pa ima Google Android že danes podobne funkcije (Voice Search in Voice Actions), je povsem mogoče, da se bo Apple odzval. Vsekakor pa ne gre pričakovati, da bi bodoči mobilniki podpirali popolno prepoznavanje govora. Bolj verjetno je, da bo na ta način mogoče prožiti posamezne, točno določene akcije.

Med funkcijami, ki jih bomo najbrž kmalu videli, je izboljšana sinhronizacija z osebnimi računalniki. Bodoči iOS naj bi omogočal brezžično sinhronizacijo (danes je za to potreben kabel) in možnost uporabe naprave med samo sinhronizacijo, kar je danes že nekoliko staromoden pristop. Nekateri menijo, da bo Apple naredil korak naprej tudi pri prepoznavanju oseb in morda celo kretenj na podlagi posnetkov, narejenih z vgrajenimi kamerami. Zdaj, ko imata te pripomočke tako iPad kot iPhone, najbrž ni omejitve.

Po drugi strani pa je res, da Apple najbrž vseh adutov ne bo prikazal naenkrat. V primerjavi s tekmeci se počutijo ta hip v tolikšni prednosti, da najbrž marsikaj skrivajo za trenutek, ko bo treba to nujno razkriti, da bi ostali dovolj daleč pred zasledovalci. Lep zgled je nedavna predstavitev druge generacije iPada, ob kateri so med vrsticami dali vedeti, da bi lahko ponudili še več in morda še eno nadaljnjo generacijo izdelkov v letošnjem letu, vendar je najbrž ne bodo, ker konkurenca menca. Tudi to je Apple.

Google Android

Ob rekordih, ki jih tolčeta Applova iPhone in iPad, ostaja nekoliko prikrito dejstvo, da je pravzaprav Google Android tista mobilna platforma, ki najhitreje raste. Predvsem zato, ker Android danes uporabljajo številni izdelovalci in še številčnejši izdelki, pravo nasprotje v primerjavi z minimalnim številom modelov pri Applu. Android tudi najbolje pooseblja združitev spletnih storitev in mobilne platforme, zato je zgled in merilo za vse druge ponudnike.

Danes je že nekoliko pozabljeno, da začetki Androida segajo že v leto 2003, Google pa je platformo in razvijalce kupil leta 2005. Začetki so bili sicer skromni, vendar je bil odziv zelo širok, pač zaradi pomena in uspešnosti Googla na drugih področjih.

Podobno kot pri predhodno predstavljenem Chrome OS je bistvo Androida v integraciji s spletnimi storitvami. Toda v tem primeru gre za omrežno manj odvisno platformo z dediciranimi odjemalci, ki podpirajo posamezno storitev iz portfelja Googla pa tudi drugih ponudnikov. Poleg običajnih programov, kot so pošta, brskalnik, stiki, telefon, večpredstavni predvajalniki in drugo, Android ponuja zelo široko izbiro Pergamov, ki po pestrosti izbire zaostaja le za Applovo ponudbo v spletnih trgovinah. Mnogi uporabniki in še posebej razvijalci imajo Android radi tudi zato, ker jim ne postavlja omejitev, tako na področju podpore določenim funkcijam (tablice z Androidom, recimo, lahko opravljajo telefonske funkcije, iPadi pa striktno ne) kot pri načinu prodaja/nakup (na voljo je več spletnih trgovin).

Eden glavnih adutov Androida je brskalnik, tudi s podporo flashu.

Uporabniški vmesnik tablične različice Androida je precej drugačen od telefonskega.

Kjer je Google ubral nekoliko nekonsistentno pot, je množica različic Androida, ki se povrh razlikujejo v podpori posameznim funkcijam, v odvisnosti od izdelovalca naprave. Danes v bistvu poznamo dve glavni veji - Android 2.x (Gingerbread), ki je namenjen pametnim telefonom, in Android 3.0 (Honeycomb), ki je namenjen izključno tabličnim računalnikom. Križanje med različicami in strojno opremo tipično ne obrodi pričakovanih rezultatov.

Čeprav telefoni po absolutni prodaji vodijo, je pozornost javnosti ta hip usmerjena bolj v tablične računalnike, kjer je na voljo Android 3.0. Ta prinaša v dobršni meri preoblikovan uporabniški vmesnik, ki premore dodatne vrstice stanja, prilagodljiv začetni zaslon in nekoliko spremenjen nabor standardnih aplikacij.

Brskalnik podpira zavihke, podpira Adobe Flash, zgodovina in zaznamki so prikazani v poenotenem pogledu. Večja zaslonska površina pri tablicah se pozna tudi na odjemalcu elektronske pošte, ki omogoča lažji pregled večjega števila sporočil in lažje proženje akcij. Povsem na novo so predelali aplikacijo za podporo vgrajenim video kamerama in pregledovanje posnetega gradiva. Google tudi sicer poziva neodvisne razvijalce, naj prilagodijo svoje programe zmožnostim novega sistema in predvsem strojne opreme.

Google seveda ne počiva. Interno že poteka projekt naslednje različice Android 4.0, ki mu, kot kaže, doma pravijo projekt Ice Cream (sladoled). A zdaj je v javnost okoli tega sistema pricurljalo sila malo informacij, pa še te so bolj seznam želja, od katerih verjetno mnoge ne bodo uslišane. Vprašanje je, ali bo ta različica tista, ki bo poenotila platformo za telefone in tablične računalnike, podobno kot je naredil Apple z iOS. Ne glede na to, pa lahko androidnim računalnikom pripišemo svetlo prihodnost, pri tablicah, še posebej pa telefonih. Trenutno je še prezgodaj soditi, ali bodo novosti dovolj za naskok na Apple, toda Googla glede tega ne gre podcenjevati.

Windows Phone

Windows Phone 7 je Microsoftov najnovejši poizkus, da se vmeša v tekmo za mobilne platforme, predvsem pametne telefone. To je področje, kjer je Microsoft v preteklosti zelo zaostal za tekmeci. Tega se sicer zavedajo, vendar so bili ukrepi doslej le delno uspešni.

Windows Phone 7 je naslednik okolja Windows Mobile iz leta 2004. Sedanja generacija, predstavljena leta 2010, je še precej več kot sprememba blagovne znamke, saj prinaša povsem nov uporabniški vmesnik z imenom Metro, pri katerem začetni zaslon temelji na konceptu ploščic. Vsaka ploščica je pravzaprav povezava na določen krajevni program, spletno storitev ali pa posamezen podatek. Uporabniki seveda lahko seznam teh ploščic prilagodijo lastnim potrebam.

Druga posebnost pri uporabljenem pristopu je združevanje podobnih informacij v vozlišča (hube), ki v sebi združujejo lokalne programe in spletne storitve na uporabniku enovit način. Vse s ciljem, da se poenoti oziroma zabriše meja med krajevnim programom in spletno storitvijo. To še posebej velja za tista programska vozlišča, ki zadevajo družabna omrežja. Prav podpora Facebooku, Twitterju in drugim storitvam je bila eden glavnih ciljev snovalcev nove generacije sistema. Podatki o osebah so zopet združeni v vozlišča (hube), po podobnem konceptu kot prej aplikacije.

Ljudje in družabne povezave so ključna novost v Oknih za telefone.

Microsoft se je v sistemu Windows Phone 7 precej bolj odprl za podporo spletnim storitvam, ki niso njihove, čeprav po drugi strani še naprej stavijo na integracijo z lastnimi storitvami. Windows Phone 7 ima tako kot predhodniki mobilno različico paketa Office, tako da lahko uporabniki pregledujejo in urejajo večino uporabniških dokumentov, tudi zapiske za beležnico OneNote. Kasneje letos naj bi Microsoft Windows Phone 7 tudi tesneje povezal s svojimi spletnimi pisarniškimi storitvami in dvermi.

Za sinhronizacijo podatkov zdaj skrbi program Zune Software, precej izboljšana pa je tudi spletna trgovina za aplikacije, ki pa jih je danes še precej manj kot pri glavnih konkurentih. V primerjavi s ponudbo slednjih je omejitev tudi ta, da je Windows Phone 7, kot kaže, namenjen le mobilnim telefonom in menda tudi v prihodnje ne bo pristal v tablicah. Za to področje Microsoft predvideva uporabo naslednje generacije okolja Windows, ki pa je še v razvoju.

Microsoft s tem zamuja in mnogi menijo, da morda ni ubral prave strategije. Vse več je mnenj, da bi morali Windows Phone uporabiti tudi v tablicah, podobno kot sta to naredila Apple in Google. Odziv trga na Windows Phone 7 je bil mlačen. Zato pa je Microsoft močno zavihal rokave in sklenil pakt z največjim izdelovalcem telefonov na svetu, finsko Nokio, ki bo v prihodnje Windows Phone 8 in naslednike uporabljala kot osnovni sistem v svojih izdelkih. Ali bo to dovolj, bo pokazal čas. Prave sadove tega partnerstva še čakamo.

Med tem se že pojavljajo informacije o nadaljnjih načrtih glede okolja Windows Phone, ki pa niso najbolj dosledni. Kot kaže, bomo v kratkem času dočakali še dve novi različici. Windows Phone 7.5 z delovnim imenom Mango bo predvsem osvežitev sedanje različice, predvidoma pa bo na voljo letos poleti. Šele leta 2012 pa bomo dočakali naslednjo različico Windows Phone 8.

Raznolikost za novo pomlad

Če smo bili v preteklosti nezadovoljni zaradi čedalje manjšega nabora možnosti na področju operacijskih sistemov, se je v zadnjih nekaj letih zadeva skoraj povsem obrnila. Še več pa lahko pričakujemo v naslednjih letih. Nove platforme, kot so tablični računalniki in mobilni telefoni, so očitno odločilno spremenili razmišljanje in dogajanje na trgu.

To se kaže tudi v tem, da celo tradicionalni operacijski sistem za navadne računalnike dobivajo vsak dan več lastnosti mobilnih platform. Toda, ali lahko mobilni sistemi nekega dne celo zavladajo in nadomestijo sisteme, kot so Windows, Mac OS X in namizni Linux? Še pred časom bi trdili, da je to praktično nemogoče. Glede na današnje dogajanje pa to ni več nedosegljiv cilj.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

JXGuB2E3qYI

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji