Superračunalniki se združujejo v boju proti koronavirusu
Računalniške velesile so združile moči v boju proti pandemiji, tako da so dale na voljo zmogljivosti svojih super računalnikov za namen raziskovanje koronavirusa. Projekt COVID-19 High Performance Computing Consortium, ki je nastal na pobudo in pod okriljem Bele hiše in ameriškega ministrstva za energijo, združuje sisteme iz privatnega sektorja (oblaka), univerz in ameriških državnih ustanov.
V konzorciju je trenutno na voljo 775.000 procesnih jeder CPU in 34.000 računskih jeder GPU, ki so porazdeljeni med 16 superračunalniki v ZDA. Koordinator je družba IBM, ki je dala na voljo znameniti superračunalnik IBM Summit v laboratoriju Oak Ridge National Laboratory. Druge sisteme so prispevali Amazon Web Services, Google Cloud, Microsoft, HP Enterprise, Massachusetts Institute of Technology (MIT), Rensselaer Polytechnic Institute in University of California.
Tu so še računalniki v laboratorijih ameriškega ministrstva z energijo: Argonne National Laboratory, Lawrence Livermore National Laboratory, Los Alamos National Laboratory, Oak Ridge National Laboratory, Sandia National Laboratories in računalniški sistemi ameriške vesoljke agencije NASA. Projekt je odprtega tipa, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da se bodo kasneje po potrebi pridružili tudi drugi člani, morda tudi iz mednarodne skupnosti.
Podjetja in organizacije so za zdaj seveda opravila donacijo prostega procesorskega časa, saj računalniki in storitve v oblaku še naprej služijo tudi za druge namene, v teh časih še posebej za strežbo storitev za potrebe dela od doma in drugih storitev, ki jih uporabljajo ljudje v karanteni doma.
Konzorcij sprejema predloge raziskovalcev za računalniške izračune in simulacije, ki so povezani z bojem proti koronavirusu. Ti so lahko povezani z iskanjem cepiva oziroma zdravila proti virusu, modeliranju širitve virusa, kot tudi simulacijam potrebnim za boljše upravljanje dragocenih sredstev v času pandemije, na primer iskanju boljšega izkoristka medicinskih sredstev (zlasti ventilatorjev) in prostih zmogljivosti v bolnišnicah.
O projektih, ki bodo uporabljali procesno moč odloča posebna skupina znanstvenikov in strokovnjakov za superračunalnike, ki se lahko hitro odločajo o razporeditvi bremena na specifične gruče računalnikov. V projektu seveda sodelujejo tudi znanstveniki s področja epidemiologije, ki so že doslej raziskovali viruse in njihovo širitev, na primer v času epidemije virusa H1N1.
Poudariti velja, da konzorcij računalniških velesil ni edini, ki daje na voljo procesno moč za potrebe znanosti in iskanja cepiva oziroma zdravila za COVID-19. Že pred nekaj tedni se je v raziskave vključilo omrežje Folding@Home, kjer proste procesne zmogljivosti nudijo posamezniki na svoji domačih računalnikih.
Tudi v Sloveniji je nastal projekt Skupnostna znanost in boj proti koronavirusu pod okriljem Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, kjer sodelujejo raziskovalci iz več univerz ter zasebne sfera (IntelliMol), tudi tu pa javnost naprošajo za donacije prostih procesnih zmogljivosti za iskanje nujno potrebnega zdravila.
Podobni projekt nastajajo domala povsod na svetu, tako s strani posameznikov, kot državnih ustanov. Škoda je le, da so vsi ti projekti za zdaj še precej nepovezani, kjer bi lahko najbrž bolje izkoristili procesno moč za iskanje rešitve proti virusu. Res pa je, da trenutno še ne obstaja gotovost, da je samo eden od projektov tisti, ki bo prinesel želene rezultate, tako da so raziskave trenutno usmerjene v različne smeri.
