Rastlinski listi kot vzor za boljše akumulatorje
Skupina znanstvenikov iz Velike Britanije, ZDA, Kitajske in Belgije je razvila nov tip materiala za elektrode akumulatorjev, ki obljublja občutno povečanje zmogljivosti hrambe energije, hitrejše polnjenje in daljšo življenjsko dobo akumulatorjev. Inspiracijo za razvoj novega materiala pa so našli v naravi, natančnejše strukturi žil v rastlinskih listih.
Znanstveniki so pri zgradbi strukture elektrode uporabili tako imenovano Murrayevo pravilo, ki opisuje strukture, s katerimi se živi organizmi prehranjujejo in rastejo. Na osnovi tovrstnega sistema kapilar so uspeli izdelati mrežo nanodelcev cinkovih oksidov, ki podobno kot pri živih organizmih maksimizirajo prenos snovi in pri tem minimizirajo porabo energije za dosego cilja. V prototipu litijevih akumulatorjev so znanstveniki zabeležili občutno večjo zmogljivost. Po nekaterih ocenah lahko dosežejo tudi do 25-kratno povečanje zmogljivosti akumulatorja kot pri uporabi klasičnih grafitnih elektrod. Nova struktura predstavlja tudi manjši stres za elektrodo v fazi polnjenja, kar pomeni daljšo življenjsko dobo in hitrejše polnjenje zaloge energije. Pred znanstveniki pa je še vedno velika ovira – kako spoznanje speljati v praktično rabo. Cinkov oksid (ZnO) ni kaj preveč eksotična snov, je pa zato izdelava mreže nanocevk iz teh snovi velik inženirski izziv. Za zdaj nič ne kaže, da bi kaj kmalu tehnologijo srečali v vsakdanjih izdelkih, kot so na primer pametni telefoni.
