Procesorji s 1000 jedri
Videti je, da so procesorji z nekaj sto, morda celo tisoč jedri precej bližje resnični uporabi, kot se zdi na prvi pogled. Medtem, ko imamo danes v tipičnih namiznih procesorjih največ 4 do 4 jeder, v laboratorijih delujejo že prototipi, ki imajo kar tisoče jeder.
Raziskovalci iz univerze v Glasgowu so tako uspešno razvili prototip procesorja, ki ima kar tisoč jeder na temelju tehnologije FPGA (Field Programmable Gate Array), pri katerih funkcijo posameznega jedra lahko programsko nastavljamo in ni fiksno nastavljena v strojni opremi. S pomočjo prototipa so znanstveniki uspeli procesirati posnetke MPEG s hitrostjo 5 GB/s, kar je okoli 20-krat hitreje kot pri današnjih najzmogljivejših osebnih računalnikih.
Skoraj sočasno so procesorjem s tisoč jedri prikimali tudi pri Intelu. Timothy Mattson, eden izmed glavnih inženirjev v Intelovih razvojnih laboratorijih, je na nedavni konferenci Supercomputer 2010 Conference potrdil, da lahko pred meseci predstavljeno arhitekturo, ki so jo predstavili v obliki 48- oziroma 80-jedrnih procesorjev, razširijo vse tja do 1000 jeder. Čeprav taki procesorji z velikim število jeder zahtevajo drugačen pristop pri načinu programiranja, nedavne raziskave na področju vzporednega in omrežnega programiranja kažejo, da je to teoretično in praktično mogoče izkoristiti. Seveda pa smo še leta daleč od tega, da bi tovrstne procesorje videli tudi v običajnih računalnikih.
