Po tridesetih letih tudi Linux obupal nad legendarnimi Pentiumi
Linuxovi razvijalci se bolj ali manj dosledno držijo principa, da je treba nepotrebno navlako iz kode tudi odstraniti, kar je doletelo ukaze MMX. Starejši bralci se bodo spomnili, da je Intel leta 1997 z veliko pompa najavil nove ukaze za procesorje Pentium, ki so bili namenjeni hitrejšemu delovanju pri predvajanju večpredstavnostnih vsebin, saj so se tedaj začeli uveljavljati CD-ji. Trideset let pozneje ni več niti Pentiumov MMX in Pentiumov II, tudi CD-ji pa so že na smrtni postelji.
Zato je edino primerno, da se koda s podporo za ukaze MMX (Multimedia eXtension) umakne iz jedra. To pomeni, da bo jedro Linux 7.5, ki bo izšlo prihodnje leto, 800 vrstic kode nadomestilo z vsega dvanajstimi. V praksi sprememb ne bo, ker novih verzij Linuxa nihče pri zdravi pameti ne poganja na tako starih procesorjih. Novejši procesorji pa imajo številne druge, bistveno primernejše in hitrejše ukaze.
- Od 15 let do smrti, 30. 1. 2024
- Linux ukinja podporo za procesorje 486, 8. 4. 2026
A svoj čas so bili MMX tako velik uspeh, da sta se Intel in AMD prepirala glede zaščite kratice. Te ukaze so v svoje procesorje dodali tudi drugi proizvajalci procesorjev, denimo AMD, Centaur, Cyrix in Transmeta. To so bili časi, ko je bil svet pestrejši od duopola AMD-Intel.
