Po svetu hitijo z regulacijo umetne inteligence
Države po vsem svetu so se prelomnosti najnovejšega napredka na področju umetne inteligence zavedele hitreje kakor družbenih omrežij, zato hitro pripravljajo ustrezno zakonodajo in regulativo. Kitajska je ta teden predstavila osnutek regulative, nič pa ne zaostaja niti Evropa. Novi veliki jezikovni modeli (LLM) bodo morali dokazovati, s čim so se učili in kako delujejo.
Ta teden je Alibaba predstavila svojo umetno inteligenco z imenom Tongyi Qianwen, ki deluje podobno kot ChatGPT ali Bing. Dejali so, da bo na voljo v večini aplikacij, ki jih Alibaba ponuja, za začetek pa v DingTalku (kitajski Slack) in pametnih zvočnikih Tmall Genie. Hitro se je odzval regulator in napovedal nadzor. Alibaba namreč ni edina, saj sta bila podobna izdelka predstavila tudi SenseTime in Baidu.
Uprava za internetno varnost na Kitajskem (Cyberspace Administration of China) je napovedala, da bodo morali proizvajalci svoje izdelke poslati v odobritev že pred uradnim zagonom. Vzpostavljena bo baza vseh tovrstnih izdelkov. Prav tako bodo morali preverjati uporabnike, ki bodo morali dokazati polnoletnost. Kitajska to počne tako zaradi zaščite uporabnikov kakor seveda zaradi zaščite lastnega sistema. Po predlogu nove zakonodaje bo morala umetna inteligenca s svojimi izdelki poosebljati socialistične vrednote in ne bo smela pozivati k uporu. Z drugimi besedami: umetna inteligenca ne bo smela nasprotovati vladajočim.
V Evropi se takisto obeta regulacija, po napovedih še strožja, ki bo usmerja v zaščito uporabnikov. Evropski poslanci že več kot leto dni obravnavajo zakon o umetni inteligenci (AI Act), ki bo reguliral vse pojavne oblike umetne inteligence. Ta ima dva glavna namena: prepovedati sisteme, kjer je tveganje nesorazmerno visoko in nesprejemljivo, ter uvesti zakonske omejitve za uporabo drugo, kjer so tveganja sicer manjša, a prisotna. Umetna inteligenca namreč niso le sogovorniki, temveč tudi samovozeči avtobusi ali avtomatizirana diagnostika in odčitavanje rentgenskih posnetkov.
Kakšna bo končna oblika direktive, je težko reči, ker bo na koncu obveljal kompromis. Hkrati želijo poslanci poleg varnosti upoštevati tudi avtorske pravice. Razvijalci bodo morali zagotoviti, da imajo ustrezne avtorske pravice nad materialom, ki so ga uporabili pri učenju umetne inteligence. Pojavljajo se tudi zamisli o popolni prepovedi prepoznavanja obrazov na javnih prostorih. To je primer uporabe, ki bi bila strogo prepovedana zaradi zasebnosti, ne zaradi tehnoloških omejitev ali varnostnih pomislekov. Prav tako bo morala umetna inteligenca jasno povedati, da ni človek, kadar to ni očitno – denimo pri spletnih sogovornikih.
Ta teden so zaprli vrsto ključnih poglavij, pristojni odbor pa bo o predlogu glasoval 26. aprila.
