Omrežja z vgrajeno varnostjo: Omrežje ni več namenjeno zgolj povezljivosti, mora tudi ščititi
Še pred nekaj leti je lahko odkritje nove programske ranljivosti za izkušene varnostne strokovnjake pomenilo več dni ali celo tednov dela. Umetna inteligenca ta časovni okvir danes dramatično skrajšuje.
Dober primer je leto 2026, ko je Anthropic predstavil Claude Mythos, model z izjemnimi zmogljivostmi na področju kibernetske varnosti. Ta ni bil sposoben le samostojno odkrivati prej neznanih ranljivosti, temveč jih je znal tudi povezovati v delujoče verige napadov (exploits). Prav zaradi te sposobnosti je predstavljal potencialno tveganje, zato je Anthropic dostop sprva omejil na izbrano skupino organizacij, vključenih v projekt Glasswing, med katere sodi tudi Cisco.
Obseg rezultatov je izjemen. Po podatkih podjetja Anthropic so udeleženci projekta Glasswing med aprilom in julijem 2026 odkrili vsaj 129.000 potrjenih programskih ranljivosti. Več kot 33.000 jih je bilo že opredeljenih kot visoko ali kritično tveganih. V tem kontekstu Cisco govori o spremembi varnostnega modela. Umetna inteligenca ne ustvarja le novih priložnosti za branilce. Hkrati zmanjšuje čas ter niža stroške in raven strokovnega znanja, potrebnega za izvajanje kibernetskih napadov. Obenem organizacije uvajajo lastne aplikacije umetne inteligence in avtonomne agente, ki delajo s podatki, uporabljajo API-je ter komunicirajo z drugimi sistemi. Vsak tak agent postane nova digitalna identiteta, ki jo je treba prepoznati, avtorizirati in nadzirati. Prav zato postaja koncept Secure Networking še pomembnejši.
Ko omrežje ni več zgolj transportna plast
Tradicionalno smo od omrežja pričakovali eno stvar: da varno in zanesljivo prenese podatke od točke A do točke B. Današnja omrežja pa vidijo skoraj vse. Zaposlene, pametne telefone, prenosnike, strežnike, kamere, IoT in OT naprave, aplikacije v oblaku ter vse večje število umetnointeligenčnih okolij in agentov. Zakaj torej ne bi tega položaja izkoristili tudi za njihovo zaščito?
To je temeljna ideja koncepta Cisco Secure Networking. Omrežje in varnost ne bi smela delovati kot dva ločena svetova. Omrežje mora postati aktiven del varnostne arhitekture. Referenčna arhitektura Cisco Secure Network zato združuje povezljivost, identiteto, segmentacijo, Zero Trust, varnostne politike, porazdeljeno uveljavljanje pravil, telemetrijo, opazljivost in avtomatizacijo v enoten arhitekturni model.
Najprej ugotovi »kdo«, nato določi »kam«
Za sodobno varnost IP-naslov sam po sebi ni več dovolj. Veliko pomembneje je vedeti, kdo ali kaj se povezuje. Je to zaposleni? Gost? Kamera? Proizvodna naprava? Strežnik? Neznana končna naprava? Ali UI-agent?
Tukaj nastopi pristop, ki temelji na identiteti, na primer ob pomoči Cisca ISE. Identiteta, tip naprave, njen varnostni status (posture) in drugi kontekstualni podatki lahko določajo, do česa ima posamezna entiteta dostop. To dopolnjujeta segmentacija in načelo najmanjših privilegijev: uporabniki in naprave naj imajo dostop samo do tistega, kar dejansko potrebujejo. Če je ena naprava kompromitirana, je cilj preprečiti napadalcu prosto gibanje po omrežju. Secure Networking pomaga preoblikovati omrežje iz odprtega okolja v okolje z nadzorovanimi mejami zaupanja.
Požarni zid ostaja pomemben, vendar ni nujno edina obrambna linija
Drugi ključni koncept je porazdeljeno uveljavljanje varnostnih pravil (distributed enforcement).
V sodobnih infrastrukturah uporabniki, aplikacije in delovne obremenitve komunicirajo prek poslovalnic, podatkovnih centrov, oblakov in interneta, zato ni več praktično, da bi ves promet usmerjali skozi eno centralizirano varnostno nadzorno točko. Cisco ta izziv med drugim rešuje s konceptom Hybrid Mesh Firewall.
Varnostne politike je mogoče centralno upravljati, njihovo izvajanje pa se lahko odvija tam, kjer je to v infrastrukturi najbolj smiselno, bodisi na požarnem zidu, stikalu, usmerjevalniku ali drugi nadzorni točki. Varnost tako ni več postavljena pred omrežje. Postane sestavni del samega omrežja.
Kaj pravzaprav združuje Secure Networking?
Ciscova sodobna arhitektura temelji na petih medsebojno povezanih področjih:
- Secure Network Infrastructure, ki zagotavlja varne temelje za žična in brezžična omrežja, usmerjanje ter okolja WAN.
- Scalable Network Segmentation, ki ločuje uporabnike, naprave in aplikacije glede na njihove vloge in zahteve.
- Zero Trust Access in Hybrid Mesh Firewall, ki zagotavljata dostop na podlagi identitete, načela najmanjših privilegijev ter porazdeljeno uveljavljanje pravil.
- Unified Management and Agentic Operations, ki omogoča skupen pregled nad okoljem, avtomatizacijo in upravljanje ob pomoči umetne inteligence.
- Extended Integration, ki povezuje omrežje, varnost, opazljivost in druge IT-sisteme.
V praksi ta arhitektura vključuje tehnologije, kot so Cisco ISE, Catalyst in Smart Switches, Secure Routers, Secure Firewall, Hybrid Mesh Firewall, Secure Access, ThousandEyes in Cisco Cloud Control. Cilj pa ni uvajanje čim več izdelkov.
Pravi cilj je zagotoviti, da različni deli infrastrukture delijo enako identiteto, kontekst, varnostne politike in telemetrične podatke ter se lahko odzivajo usklajeno.
Kaj pridobi stranka?
Najpomembneje je, da organizacije zmanjšajo možnosti za lateralno gibanje napadalcev po omrežju, pridobijo boljši vpogled v naprave in identitete, povezane z infrastrukturo, ter dosledneje uveljavljajo varnostne politike.
Ista arhitektura lahko poenostavi upravljanje, izboljša odpornost sistema, podpre zahteve skladnosti in upravljanja tveganj ter pripravi infrastrukturo na svet, v katerem bo skupaj z ljudmi in s tradicionalnimi napravami komuniciralo na tisoče umetnointeligenčnih agentov.
To ni zgolj tehnološka sprememba. Gre za spremembo v načinu, kako omrežje prispeva k zaščiti poslovanja.
Kje je priložnost za partnerje ALEF?
Začetek uvajanja koncepta Secure Networking ne zahteva obsežnega transformacijskega projekta. Priložnosti se pogosto pojavijo že takrat, ko stranke načrtujejo prenovo omrežja, projekte segmentacije, uvedbo rešitev NAC/ISE, pobude SD-WAN, nadgradnje varnosti poslovalnic, programe SASE in Zero Trust, modernizacijo OT-okolij, povezovanje z oblakom ali nove projekte na področju umetne inteligence.
Namesto ločenih razprav o omrežju in varnosti lahko zastavimo širše vprašanje:
Kako lahko infrastruktura, ki jo stranka že vzpostavlja ali uporablja, postane tudi sestavni del njene varnostne arhitekture?
Prav tukaj se odpira priložnost za prehod od prodaje posameznih izdelkov k arhitekturnemu pristopu ter od enkratnih projektov k dolgoročnemu razvoju in nadgrajevanju strankinega IT-okolja.
Kako začeti?
Ni nujno, da je začetek zapleten. Začnite s tremi preprostimi vprašanji: Ali zares vemo, kdo in kaj se povezuje z našim omrežjem? Ali ima vsaka identiteta, naprava in aplikacija samo tisti dostop, ki ga dejansko potrebuje? Ali lahko zaustavimo napadalca po kompromitaciji ene same naprave, še preden se premakne naprej po okolju?
Če je odgovor na katerokoli od teh vprašanj »ne« ali »tega ne vemo«, je smiselno začeti pogovor o konceptu Secure Networking.
V podjetju ALEF vidimo Secure Networking kot eno ključnih smeri prihodnjega razvoja Cisco infrastrukture. Številne organizacije že danes uporabljajo del potrebnih tehnologij. Njihova resnična vrednost pa se pokaže takrat, ko identiteta, omrežje, varnostne politike, mehanizmi uveljavljanja pravil in vidljivost delujejo skupaj kot enoten sistem.
Prav na tem področju želimo pomagati svojim partnerjem prepoznavati nove priložnosti v obstoječih okoljih strank ter jih postopoma voditi od preproste povezljivosti do varnih, odpornih omrežij, pripravljenih na izzive in priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca.
