Motorola povzroča revolucijo v proizvodnji procesorjev
Motorolini znanstveniki so iznašli postopek, ki omogoča uporabo silicija (Si) in galijevega arzenida (GaAs) na istem čipu. Silicij je najpogosteje uporabljan in izjemno poceni polprevodnik, ki pa ob trenutnem hitrem razvoju že povzroča proizvajalcem in raziskovalcem omejitve, predvsem pri izdelavi naprav, ki uporabljajo optične in laserske povezave. Za tako uporabo so bistveno bolj primerne spojine iz tako imenovanih elementov III-V, ki se nahajajo med tretjim in petim stolpcem v periodni tabeli elementov. Primer takih spojin sta galijev arzenid in indijev fosfat (InP), ki pa sta izjemno krhka in draga, zaradi česar sta sicer predstavljala prihodnost industrije polprevodnikov, a za proizvajalce nista bila poslovno zanimiva.
Nova vezja, ki so jih razvili pri Motoroli vsebujejo plast silicija in plast galijevega arzenida, ki ju povezuje druga zmesi. Postopek so pri Motoroli sicer odkrili že leta 1998, vendar so ga šele sedaj uspeli razviti do stopnje, ki omogoča serijsko proizvodnjo, tako da predvidevajo, da bodo prvi končni izdelki na voljo že naslednje leto. Tako izdelana vezja so sicer dražja od običajnih silicijevih, a vseeno stanejo le desetino cene vezij iz čistega galijevega arzenida, hkrati pa naj bi bila prav tako vzdržljiva kot silicijeva in omogočala do 40 krat večje hitrosti. Motorola je že prijavila 270 patentov na tem področju in ocenjujejo, da se bo tržišče hitro razvijalo v naslednjih nekaj letih.
Raziskovalci so v laboratorijih proizvedena vezja že vključili v mobilne telefone, v Motoroli pa predvidevajo, da bodo vezja kmalu uporabljana v mnogih napravah, od predvajalnikov DVD, do optičnih preklopnikov in usmerjevalnikov.
Ta prodor pa bo zagotovo pomagal tudi Motorolinem sektorju za proizvodnjo polprevodnikom, ki zadnje čase prinaša same izgube. V družbi pa vseeno napovedujejo, da bodo proizvodnjo polprevodnikov odprodali, v kolikor ne bo kmalu pričela prinašati dobička.
