Ministrstvo za kulturo si želi uvesti davek na internet
Vsake toliko časa v različnih državah vzniknejo zamisli, kako bi kakšen davkoplačevalski evro izmolzli iz uporabnikov interneta, tako da bi jim to početje obdavčili. Predlani so (neuspešno) poizkušali prenos podatkov po megabajtu obdavčiti Madžari, davek na internet pa imajo recimo v Pakistanu in Butanu. Precej potiho je sedaj tovrstni predlog v medijsko strategijo zapisalo naše Ministrstvo za kulturo.
Junija je ministrstvo v javno razpravo poslalo prvo verzijo Strategije razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, ki je bila v javnosti deležna precej pozornosti in pripomb. Večinoma se ukvarja s televizijo in tiskanimi mediji, a v njej najdemo tudi za internet nevarne zahteve. V njej je bila neoprijemljiva točka "v prihodnje pa bi veljalo k ustreznemu finančnemu prispevku pritegniti tudi druge »playerje« […] zlasti ponudnike storitev kabelske retransmisije, IP TV, multipleksov in telekomunikacij" (stran 16). Uporabnikom interneta bi naložili tudi plačilo RTV-prispevka, saj predlagajo razširitev nabora zavezancev za plačilo na vse tiste, ki uporabljajo vsaj eno elektronsko napravo, ki ima možnost dostopa do interneta, radia ali televizije. Za večino to ne bi predstavljajo nobene spremembe, ker že tako ali tako plačujejo prispevek, saj imajo električni priključek, razen če so na RTV poslali izjavo, da nimajo nobenega televizijskega ali radijskega sprejemnika. Bistveno bolj problematična pa je prva točka, ki je v drugi verziji Strategije zlovešče mutirala. Ministrstvo je namreč 15. 11. 2016 objavilo drugo verzijo dokumenta z naslovom Strategija Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017-2025. V njej se je v poglavju o zagotavljanju pokritosti vsega ozemlja Republike Slovenije z medijskimi vsebinami znašel tudi naslednji ukrep: »uvedba obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine«. Če odmislimo dejstvo, da ministrstvu ni jasna razlika med svetovnim spletom (world wide web) in medmrežjem (internet) ter da v Strategiji ni nikjer razdelano, kaj so deficitarne informativne vsebine (bomo dobili še en SAZAS?), v tem lahko prepoznamo poizkus uvesti davek na internet. Seveda je internet že danes obdavčen kot vsaka druga storitev ali dobrina (z DDV), a specialni dodatni davek na internet (nekakšna trošarina) je rešitev, ki zmanjšuje konkurenčnost Slovenije. Slovenija je ena izmed držav, ki imajo najhitrejše, najbolj razširjene in tudi relativno najcenejše priključke do interneta, a se to lahko hitro spremeni. V modernem svetu je to nujno, zato v tujini pospešeno vlagajo v izgradnjo hitrih ožičenih in zmogljivih brezžičnih omrežij. Dodatna finančna obremenitev dostopa interneta bi po eni strani pomenila podražitev dostopa do interneta in s tem slabšo dostopnost za prebivalstvo in podjetja, po drugi strani pa gre tudi na načelni ravni za napad na neodvisnost interneta. Medij, kot je internet, je neodvisen, ker nima centralnega upravljavca in ker ga je mogoče uporabljati za najrazličnejše namene. Pridobivanje informativnih vsebin ni niti glavna kaj šele edina dejavnost, ki jo ljudje počno na internet. Lahko pričakujemo še prispevke za sklad za glasbene vsebine, filmsko produkcijo, spletne vsebine, deficitarne poštne storitve in reševanje bank? Predvsem pa - zakaj je ministrstvo ta ukrep zapisalo šele v drugo verzijo Strategije, za katero je bil rok za odziv sedem dni, in ne že v prvo, ki je bila v javni obravnavi vse od poletja?
