Leto, ko je umetna inteligenca postala evropski standard

Umetna inteligenca (UI) ni več zgolj domena raziskovalnih laboratorijev in tehnoloških zanesenjakov, temveč je postala nepogrešljiv del evropskega gospodarstva in našega vsakdana. Najnovejši decembrski podatki evropskega statističnega urada namreč kažejo na skokovito rast uporabe pametnih algoritmov na vseh ravneh.

V poslovnem svetu je UI doživela pravi razcvet. Kar petina vseh podjetij v EU, ki zaposlujejo vsaj deset oseb, je v letu 2025 pri svojem poslovanju uporabljala tehnologije umetne inteligence. To predstavlja znatno, kar 6,5-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom. Na vrhu digitalizacije kraljuje Danska, kjer te rešitve uporablja že 42 odstotkov podjetij, sledita pa ji Finska in Švedska.

Na drugi strani lestvice ostajajo Romunija, Poljska in Bolgarija z manj kot desetimi odstotki, kar kaže na vztrajen digitalni razkorak med severom in vzhodom celine. Podjetja UI najpogosteje uporabljajo za analizo pisnega jezika, kar poenostavlja administrativna opravila, ter za generiranje slik in videoposnetkov, kar s pridom izkoriščajo marketinški oddelki.

Še hitreje pa so novo tehnologijo posvojili posamezniki. Skoraj tretjina prebivalcev EU (29 %), starih med 16 in 74 let, je v letu 2025 uporabljala orodja generativne umetne inteligence. Tudi tu prednjačijo Danci, kjer se s "pametnimi pomočniki" pogovarja že skoraj polovica prebivalstva, tesno pa jim sledijo Estonci.

Statistika razkriva zanimiv trend: ljudje ta orodja najpogosteje uporabljajo za zasebne namene (25 %), sledi uporaba za delo (15 %) in izobraževanje (10 %). Generativni modeli so tako postali osebni asistenti za vse – od načrtovanja potovanj do pisanja šolskih nalog.

Kljub vsesplošnemu navdušenju podatki opozarjajo na pasti neenakomernega razvoja. Medtem ko severnjaki tehnologijo s pridom izkoriščajo za večjo produktivnost, države kot so Italija, Romunija in Bolgarija pri uporabi med prebivalstvom še vedno zaostajajo.