IBM Sanworld v Cannesu
IBM, podjetje, ki je leta 1952 izumilo disk (imenovan Ramac 305), se tudi v tretjem tisočletju vse bolj zaveda, da je prihodnost računalništva v podatkih in sistemih za njihovo shranjevanje. Forrester Research namreč napoveduje, da bo leta 2003 razmerje stroškov med pomnilniškimi sistemi in strežniki 75:25, kar je ravno nasprotno kot je bilo stanje leta 1996. Še posebej pa je zanimiva napoved, da bodo za vsak dolar, ki bo porabljen za nakup pomnilniških enot, kar trije porabljeni za upravljanje teh pomnilniških enot. Konec letošnjega leta bo v obtoku kar 1 eksabajt (oz. milijon tera bajtov) podatkov, v desetih letih pa se bo ta številka razširila na 1 jota bajt oz. milijon eksabajtov.
Pomnilniške enote in sistemi za njihov nadzor so torej v središču pozornosti tako velikih izdelovalcev kot srednjih in velikih podjetij.
In prav srečanju med njimi je bil namenjen IBMov Sanworld, ki se je zgodil 9. aprila v francoskem Cannesu. Celodnevna predavanja, ki smo jih bili deležni novinarji (naslednji trije dnevi pa so bili namenjeni strankam oz. obiskovalcem) so lepo zaokrožila IBMovo ponudbo na tem področju, osvetlila tehnične novosti, ki jih bomo deležni v prihodnosti, hkrati pa predstavila komplementarne izdelke in storitve, ki jih razvijajo IBM-ovi strateški partnerji.
Osnova večine pomnilniških sistemov so diski, taki ali drugačni in osnova vseh diskov je magnetna tehnologija. Izredno zanimivo predavanje iz tega področja je pripravil g. Ed Grochowski, vodja laboratorija pomnilniški sistemov v IBMovem raziskovalnem laboratoriju Almadenu. Z dokaj razumljivimi skoki celo v kvantno fiziko je osnovne izume s področja diskov, ki jih je vpeljal IBM in jih danes uporabljajo tudi vsi konkurenti - od glav MR in glav GMR do diskovnih plošč iz steklu podobnih materialov. S takimi in podobnimi izumi se gostota zapisa na diskih vsako leto poveča za 100 % in zaenkrat še nič ne kaže, da se bo to povečevanje zmogljivosti kmalu zmanjšalo. Patentirana tehnologija AMR namreč že presega do sedaj znano teoretično mejo gostote zapisa. Tudi razdalja med sledmi se tako zelo manjša, da mehanski premiki bralno/pisalne glave kmalu ne bodo več dovolj, zato v IBMovih laboratorijih že delujejo sistemi, ki mehanskemu premikanju glav pomagajo tudi z mikroskopskimi premiki s pomočjo elektrostatike. Prihodnost diskov je po strokovnjakovem mnenju v vse večji miniaturizaciji le teh. Prej ali slej lahko pričakujemo, da bo večina diskov velikosti 2,5 palca (taki kot so danes v prenosnikih). Taki diski so namreč manj občutljivi na udarce, hkrati pa zaradi manjše porabe prostora v sistemih omogočajo več drugih računalniških elementov. IBM danes že prodaja take diske zmogljivosti 48 GB. Veliko upanja polagajo tudi v majhen (1-palčni) Microdrive. Tehnologija bo do leta 2003 omogočila take diske zmogljivosti 8 MB.
V pomnilniških sistemih, ki vsebujejo magnetne diske, je pri IBMu trenutno največji hit vrhunski sistem Shark (ESS - Enterprise Storage System), s katerim so stranke več kot zadovoljne. IBM priznava, da jih je pred leti EMC našel na levi nogi in jim spodnesel kar nekaj vrhunskega tržišča vrhunskih sistemov, vendar so s Sharkom ta trend ustavili. Po njihovih besedah preko 50 % strank, ki imajo EMCjeve sisteme, že vpeljuje tudi Sharke. Prednost Sharka je predvsem združljivost, saj lahko delujejo v zelo heterogenih strojih in programskih okoljih, kar za EMC ne drži.
Iz vrhunskih sistemov na tiste, ki naj bi predstavljali most med sistemi SAN in NAS. Videli smo prvo napravo standarda iSCSI (sicer predstavljeno že februarja), ki se ponaša z enostavnostjo namestitve sistema NAS, vendar spada v sistem SAN - IBM TotalStorage IP Storage 200i. iSCSI, ki ga IBM razvija skupaj s Ciscom (in trenutno še ni standard) namreč omogoča prenos strojnih ukazov SCSI preko omrežja IP. V praksi to pomeni, da lahko v navadno omrežje Ethernet (kar je osnova sistemov NAS) priklopimo pomnilniško enoto, ki bo strežniku vidna kot lokalen disk (kar je pravzaprav sistem SAN). Premierno na Sanworldu pa je svojo iSCSI napravo prikazal tudi Cisco. Gre za Cisco SN 5420 Storage Router, ki je v bistvu vmesnik med omrežjem IP (Giga Ethernet) in Fibre Channel (v prihodnosti tudi SCSI). Na router torej priklopimo diskovne sisteme Fibre Channel, ki so preko omrežja IP strežnikom vidni kot lokalni diski. Kljub vsemu iSCSI (z Giga Ethernetom) ni namenjen zamenjavi Fibre Channela, ampak je mišljen kot rešitev za posebna okolja. Morda za pomnilniško povezovanje oddaljenih delov podjetja (remote office) ali za povezovanje SAN otokov. Po mnenju strokovnjakov Cisca in IBM je protokol res sposoben služiti marsičemu (prenos glasu, sedaj tudi SCSI), vendar specializirani sistemi to opravljajo bolje (vendar tudi dražje).
Pri IBMu so bili izredni veseli EMCjevega predavanja na CeBITu, po katerem naj bi tračnim enotam kot sistemom za hranjenje podatkov počasi odzvonilo, saj naj bi >>s tem večji tržni delež ostal IBMu<<. IBM, ki je, spet, tračne enote izumil (leta 1952), je namreč z njimi še vedno zelo močan oz. vedno močnejši. Njihova ponudba je razdeljena na tri sisteme in sicer na vrhunske sisteme Magstar 3590, najnovejše sisteme LTO in nekatere manjše sisteme, ki jih večinoma sami ne izdelujejo (magnetooptika...). Magstar je danes na voljo tudi na sistemu Ficon, s katerim ga lahko povežemo tudi na 100 km oddaljene strežnike, odpornost na izpad (failover) pa bo v Magstarovo strojno programsko opremo vgrajen v drugem četrtletju. IBM izredno veliko stavi na sistem LTO (Linear Tape Open), ki so ga razvili skupaj s HPjem in Seagateom in je trenutno edini vrhunski tračni sistem, ki je odprt in ga podpira več kot le en sam proizvajalec. Predvsem je mišljen kot konkurenca SuperDLTju, ki ga razvija Quantum in ki luči sveta še ni ugledal. Zagotovljen je tudi razvoj, saj je LTO že v osnovi zamišljen kot štiri generacijski sistem. Sistemi prve generacije se imenujejo Ultrium. Na SanWorldu smo tako v živo videli celotno paleto tračnih enot in knjižnic LTO. Te segajo od osnovnega modela zmogljivosti 100 GB (nestisnjeno) do knjižnice/omare s kodnim imenom Anakonda oz. 3584 ultrascalable tape library kot se uradno imenuje. Slednja zmore v polni izvedbi shraniti do 284 TB podatkov, 72 hkratnih enot pa lahko podatke zapisuje s hitrostjo celih 5 TB na uro!
Predavanja na SanWorldu sta zaokrožili predavanji podjetij Broccade in Saggita. Slušateljem sta predstavili program strojnih sistemov SAN (stikala) in rešitev s področja povezovanja in načrtovanja sistemov SAN različnih proizvajalcev.
