Huawei Global Analyst Summit
V Kitajskem Shenzenu pravkar poteka HAS, konferenca za analitike, na kateri podjetje Huawei predstavlja svoje načrte za prihodnost. Konferenca poteka že 14. leto zapored, od v začetku skromnih 50 obiskovalcev se je razvila v letošnjih 500. Tokrat pod sloganom »Go Digital, Go Cloud«.
Prisotni so predstavniki svetovnih analitskih podjetij, kot so Gartner, IDC in Forrester, pa tudi množica kitajskih predstavnikov, ki želijo vedeti kam gre Huawei, kitajsko podjetje, ki je zgradilo približno 50% vseh omrežij LTE na svetu, oz. opremilo 45 od 50 največjih telekomov v svetu. Mimogrede, neuradno so z opremo Huawei opremljeni tudi slovenski mobilni operaterji. Podjetje je odločeno, da je naslednji cilj, ki ga zasleduje, 5G, skupek mobilnih tehnologij prihodnosti, ki naj bi ga množično uporabljali okoli leta 2015. Prvi set protokolov bo sicer »zamrznjen« proti koncu leta 2018, glede na to, kako je tekel razvoj pri 4G, pa je za pričakovati, da bodo prva omrežja 5G začela delovati okoli leta 2020. 5G naj bi postal osrednja tehnologija, okoli katere se bodo združevale tehnologije, kot so IoT (internet stvari), samodejna vozila in navsezadnje tudi avtomatizirani domovi. Da o množici internetno poveznih luči, pečic in tosterjev niti ne govorimo. Hitrosti, ki jih bo dosegal 5G bodo dovolj visoke tudi za prenos podatkov z navidezno resničnost (VR). Splošno sprejeto dejstvo je, da je za VR, ki ne povzroča slabosti, potrebno zagotoviti ločljivost 2-4K in to s hitrostjo 120 slik na sekundo. Pasovna širina, ki je za to potrebna, je višja od 4,2 Gb/s, kar je mobilna hitrost, na katero lahko računamo v tretjem desetletju tega tisočletja, seveda pri latenci, ki mora biti manjša od 5-9 ms.
Pričakovane količine podatkov, ki jih bodo v prihodnosti generirale povezane naprave, se gibljejo v območju Zeta bajtov, zato je/bo nujno zagotoviti tudi ustrezno širino povezovalnih poti in omrežij. Huawei v tej smeri nima namena tekmovati s telekomi tega sveta, nasprotno, želi sodelovati z njimi, predvsem ob vzpostavljanju podatkovnega in nadzornega javnega oblaka, ki ga bo zahtevala nova infrastruktura. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako bo podjetje, ki je na področju »oblaka« vendarle novinec, konkuriralo velikim, kot sta Amazon (AWS) in Microsoft. Kot je bilo razbrati iz odgovorov na novinarska vprašanja, priložnost vidijo (tudi) v Evropi, ki se poskuša distancirati od velikih ameriških ponudnikov, predvsem zaradi težav z varovanjem osebnih podatkov. Tudi sicer je vprašanje, ki pri podjetju vedno visi v zraku (oz. je velikokrat zastavljeno) – kako je s poslovanjem v ZDA? Tam ima namreč podjetje nenavadno slabe rezultate, le 13% prometa izvira od tam. Na glas se odgovor glasi, da ZDA niso prioriteta, malce bolj na tiho pa, da v ZDA obstaja priporočilo oblasti, da naj veliki telekomi (AT&T, Verizon) ne sodelujejo s kitajskimi podjetji, zaradi vprašanja državne varnosti. In ker v ZDA zaradi tega ne kupujejo Huaweieve omrežne tehnologije, je težko prodreti tudi z njihovimi mobilnimi telefoni, ki v ostalem svetu počasi postajajo uspešnica.
Mimogrede, Huawei je privatno podjetje in ne kotira na borzi, kot smo dandanes nekako vajeni. Vendarle izhaja iz Kitajske, kjer je uradna ideologija/oblast še vedno komunizem, zato je podjetje v lasti 85.000 zaposlenih (vseh zaposlenih je sicer 180.000). Delničarji dobivajo dividende, vendar delnic ne morejo prodajati, le ob zamenjavi službe jim jih podjetje po nominalni ceni odkupi nazaj. Vodilni zagotavljajo, da se o vstopu na borzo niso še nikoli pogovarjali.
