Elektronske vloge za izpiske iz matičnih knjig na voljo večini državljanom
>>Dejansko se tokrat premikajo gore,<< je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj označil začetek elektronskega poslovanja države z državljani. Od 9. julija lahko namreč vsi državljani, ki imajo stalno prebivališče v eni izmed petih upravnih enot (Ljubljana, Piran, Nova Gorica, Murska Sobota in Novo Mesto) preko spleta zaprosijo za izpis iz matičnih knjig. Za to je potreben certifikat, ki ga lahko dobi vsak državljan brezplačno na Langusovi 4 v Ljubljani, kjer je sedež državne certifikatne agencije SIGOV-CA. V začetku septembra bo ta storitev omogočena tudi državljanom, ki živijo v drugih upravnih enotah, takrat pa bo sam certifikat mogoče dvigniti na vseh upravnih enotah.
Kako pa sploh poteka elektronsko naročanje vloge za izpiske iz matičnih knjig? Vse se ureja preko portala Elektronske upravne zadeve (http://euz.gov.si). Za vstop je potreben na računalniku nameščen certifikat, po vstopu pa je mogoče izbrati možnost izpisa iz matične knjige rojstev, porok ali umrlih. V obrazec ni potrebno vnašati vseh podatkov, saj jih program sam poišče v certifikatu in registrih ter vnese v obrazec. Po potrditvi, da želimo izpis iz katere od matičnih knjig, se zahtevek pošlje k matičarju na upravni enoti, ki uredi nadaljnji potek pridobitve izpiska. Tega je mogoče dobiti po pošti ali ga prevzeti na upravni enoti.
Čeprav se naročanje izpiska iz matične knjige preko spleta ne zdi ravno nek dosežek visoke tehnologije, vsaj v primerjavi z elektronskim nakupovanjem ali bančništvom, pa predstavniki Ministrstva za informacijsko družbo in Centra vlade za informatiko obljubljajo, da je to šele začetek. Pripravljajo se že mnoge nove storitve, ki jih bo država uvajala postopoma, osnovne prepreke pa ne predstavlja tehnologija, temveč usklajevanje zakonodaje. Brezplačne storitve upravnih enot, kot je izpisek iz matične knjige so zakonsko že urejene, za storitve, ki jih je potrebno plačati, pa bo potrebno še nekaj sprememb zakonov in pravilnikov, predvsem pa veliko usklajevanja z Davčno upravo in Ministrstvom za finance. Do konca leta naj bi po obljubah ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja že bilo urejeno vse potrebno za elektronsko oddajo napovedi dohodnine in plačevanje upravnih taks preko elektronskega bančništva, bančnih kartic in tudi mobilnih telefonov. K zmanjšanju vrst pa bo pripomoglo tudi poenotenje upravnih postopkov, tako da pridobitve potrdil, kot je denimo izpisek iz matične knjige, ki so zgolj del drugega upravnega postopka, denimo pridobitve gradbenega dovoljenja, ne bodo več potrebne, temveč bodo delavci upravne enote, seveda s privolitvijo državljana, sami poiskali vsa potrebna potrdila. Še bolj smela je bila Gantarjeva napoved glede zmanjševanja vrst v upravnih enotah. Ker bo zmerom več upravnih zadev mogoče opraviti kar od doma, se bodo zmanjšale vrste na upravnih enotah in tako v petih letih naj ne bi zgolj odpravili vrst pred okenci, temveč ukinili tudi sama okenca.
Zaenkrat je naložba v sistem Elektronskih upravnih zadev stala 4,5 milijona tolarjev, Centru vlade za informatiko pa sta pri implementaciji pomagali podjetij SRC.SI in Genis. Da to predstavlja šele začetek projekta, kaže tudi vrednost za celotno leto, ki je kar desetkrat višja in znaša 50 milijonov tolarjev.
