Tanko je novo lepo, se zdi. Apple in Samsung sta predstavila nova telefona, ki sta bistveno tanjša od obstoječih »običajnih« modelov. Ima tankost v resnici prihodnost?
Boris Šavc
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Tanko je novo lepo, se zdi. Apple in Samsung sta predstavila nova telefona, ki sta bistveno tanjša od obstoječih »običajnih« modelov. Ima tankost v resnici prihodnost?
Preveč kompromisov!
Boris Šavc
V svetu mobilne tehnologije, kjer uporabnike vse bolj navdušujeta videz in občutek v roki, so ultratanki pametni telefoni postali simbol sodobnega in elegantnega oblikovanja. Vitki, lahki in vizualno dovršeni modeli resda hitro pritegnejo pozornost, so modni dodatek in podaljšek osebnega sloga, a se za estetsko dovršenostjo pogosto skrivajo kompromisi, ki jih občutimo šele pri vsakodnevni uporabi.
Ena največjih žrtev tanjšanja ohišij je baterija. Ker za akumulator v ultratankih telefonih preprosto ni dovolj prostora, to pomeni krajši čas delovanja ob enem polnjenju. Če telefon uporabljamo intenzivno, za delo, navigacijo, fotografiranje, igre ali večurno brskanje po spletu, to pomeni dodatno breme. Telefon pogosto zahteva več polnjenj na dan ali zanašanje na zunanje baterije ali napajanje, kar je ironično glede na to, da naj bi bil tanki telefon predvsem prenosna rešitev. Tanjša oblika skoraj neizogibno pomeni večjo občutljivost na mehanske poškodbe. Ohišje je pogosto izdelano iz lahkih, a tudi manj robustnih materialov, kar pomeni, da je naprava občutljivejša na padce, udarce ali celo upogibanje. V zadnjih letih smo bili priče primerom, kjer so se telefoni upognili že v zadnjem žepu hlač. Čeprav poskušajo proizvajalci to težavo rešiti z dodatnimi ojačitvami, to pogosto ne zadostuje. Tako je uporabnik prisiljen dodatno vlagati v zaščitne ovitke, kar pa v nasprotju s prvotnim razlogom za nakup, željo po tanki, elegantni napravi, pogosto pokvari celoten vizualni učinek.
Vitkost telefona prinaša tudi tehnične omejitve. Vgrajevanje zmogljivih kamer, večjih senzorjev, naprednih zvočnikov ali sistemov za hlajenje postane izziv. Zaradi pomanjkanja prostora je treba izbirati med funkcionalnostjo in obliko, zato je končni izdelek pogosto v škodo prve. Rezultat je lahko slabša kakovost fotografij v slabših svetlobnih pogojih, manjša glasnost zvočnikov ali naprava, ki se hitro pregreva pri igranju iger ali videoklicih. Prav učinkovito odvajanje toplote je eden izmed ključnih izzivov pri ultratankih telefonih. Manjši volumen naprave pomeni manj prostora za hladilne komponente, kar lahko vodi v pregrevanje. To se najpogosteje opazi pri zahtevnejših nalogah, kot so 3D-igre, obdelava videoposnetkov ali uporaba več aplikacij hkrati. Pregrevanje ne vpliva zgolj na udobje pri uporabi, ampak ima lahko dolgoročno vpliv tudi na življenjsko dobo naprave in hitrost procesorja.
Na koncu pa je tu poglavitni razlog proti – razmerje med kakovostjo in ceno. Čeprav proizvajalci zelo tanke telefone uvrščajo v premijski razred z višjo ceno, uporabniki za svoj denar ne dobimo najboljše strojne opreme ali najnaprednejših funkcij, temveč predvsem oblikovanje. To lahko vodi v razočaranje, saj se po nekaj mesecih uporabe pokažejo praktične slabosti, medtem ko začetni občutek prestiža hitro zbledi.
Prihodnost!
Matej Šmid
Tanki telefoni niso le oblikovalski trik za hipno pozornost, temveč logičen korak v zorenju mobilne tehnologije. Nova iPhone Air in Galaxy S25 Edge nista kompromis, temveč dokaz, da se lahko estetika in funkcionalnost srečata v napravi, ki je lažja, tanjša in še vedno povsem kos zahtevnim nalogam.
Prva prednost je očitna: ergonomija. Tanek telefon bolje leži v roki, lažje zdrsne v žep ali torbo, pri dolgotrajni uporabi se manj utrujajo prsti in zapestje, kajti masa pod 160 gramov pomeni manj napora in več udobja – kar občutimo šele, ko po nekaj dneh uporabe vzamemo v roko starejši, debelejši model. V svetu, kjer telefone v rokah držimo več ur na dan, to ni zanemarljivo.
Tudi baterije niso več to, kar so bile. Napredek v litij-polimernih (in s silicijevo katodo) akumulatorjih omogoča večjo energijsko gostoto, zato sodobni tanki telefoni brez težav zdržijo dan ali več običajne uporabe. Poleg tega je hitro polnjenje – 45 ali celo 60 vatov – postalo standard. Petnajst minut na kablu zadošča za več ur delovanja, kar pomeni, da se »krajša avtonomija« v praksi ne pozna več. Tankost tako ni sovražnik baterije, temveč dokaz napredka v energetski učinkovitosti.
Podobno velja za vzdržljivost. Novi materiali, kot so utrjeni aluminij, titanove zlitine in vedno trše steklo Gorilla Glass, omogočajo neverjetno togost ohišja kljub minimalni debelini. Telefone danes dodatno ščiti standard IP68, zato padec v vodo ali prah ni več razlog za paniko. Argument, da so tanki telefoni lomljivi, sodi v leto 2015 – ne 2025.
Kar zadeva zmogljivost, je minil čas, ko je bilo treba izbirati med močjo in obliko. Najnovejši procesorji porabijo manj energije in oddajajo manj toplote, kar odpravlja večino težav s pregrevanjem. Sistem hlajenja s parno komoro učinkovito odvaja toploto tudi v tako tankem ohišju. Kamere z manjšimi, a svetlobno učinkovitejšimi tipali zmorejo več kot kadarkoli. Tankost tu ni ovira, temveč dokaz, da so inženirji opravili svojo nalogo.
Z vidika uporabniške izkušnje so tanki telefoni prijetnejši za vsakodnevno delo. Lažji telefon pomeni manj napora pri pisanju, branju, snemanju videa ali igranju iger. Ker so robovi ožji in površina zaslona sega skoraj do roba, je celotna naprava bolj »nevidna« – občutek, da v roki držimo skoraj samo zaslon, pa je tisto, kar uporabniki danes iščejo.
Nenazadnje, tudi oblika je pomembna. Telefon ni več le orodje, temveč del osebne kulture in estetike. Tanek, enovit kos kovine in stekla brez nepotrebnih izboklin je dokaz, da tehnologiji ni treba kričati, da bi bila zmogljiva. To je tihi luksuz – natančnost v milimetrih, ki govori o zrelosti izdelka in samozavesti uporabnika.
Če so nekoč tanki telefoni pomenili kompromise, danes pomenijo optimizacijo.
Ameriška Zvezna komisija za telekomunikacija (FCC) je sprejela sila nenavadno odločitev in za nazaj prepovedala uporabo naprav, ki jih je že odobrila in sprostila njihov uvoz v ZDA. Odločitev, da to smejo storiti, so sprejeli s tremi glasovi za in nobenim proti. Uperjena je proti kitajskemu proizvajalcu letalnikov DJI.
Nekateri novi brskalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko zaobidejo plačljive mehanizme medijskih vsebin.
Verzija Windows 11, ki bo izšla prihodnje leto, se bo predvidljivo imenovala Windows 11 26H1, a je zelo verjetno ne bomo mogli uporabljati. Na kanalu Canary v programu Insider Preview se je predogledna izdaja (Build 28000) pojavila te dni, kar naznanja začetek nekoliko bolj javnega testiranja. Zdi pa se, da bo omejena na ARM-jeve procesorje.
V najnovejši verziji popravkov za Windows 10 in 11 je Microsoft po več kot desetletju zakrpal hrošča, ki je marsikoga spravljal v dvome, ali njegov spomin še deluje. Če ste po uporabi Windows Update želeli računalnik ugasniti in ste izbrali Update and shut down, se je računalnik z Windows 10 ali 11 nemalokrat ponovno zagnal. Verjetno ste pomislili, da ste pomotoma kliknili Update and restart.
Fundacija Python, ki skrbi za razvoj izjemno popularnega istoimenskega programskega jezika, je zavrnila 1,5 milijona dolarjev vredno finančno podporo Nacionalne znanstvene fundacije (NSF), ker jo je pogojevala z opustitvijo vseh programov raznolikosti, enakopravnosti in vključenosti (DEI). Namesto tega zato zbirajo donacije, kjer jim gre presenetljivo dobro.
Zbirka grafičnih orodij Affinity, ki je doslej stala do 70 evrov na posamezno aplikacijo, je po novem zastonj.
Arhiv
Uvodnik
Vedno je kriv DNS!
Mnenja
Balon pušča
Pro et contra – običajni ali tanki telefoni?
Fokus
Uvodnik: Vedno je kriv DNS!
V katero smer nese svetlobni žarek?
Dosje
Ko članek shranimo za kasneje
Nevarnost v naročju
Monitor Pro
Agenti UI v boju proti eksploziji kibernetskih groženj
Branjenje obzidja je stvar preteklosti
Hrbtenica digitalne odpornosti
Na zvezi
Kariera v IT, Roman Thaler, CODATIVITY Software Solutions
Zgodovina
Larry Ellison - Od reveža do bogataša
Zgodovina telekomunikacij v Sloveniji - Terminalska omrežja
Odprta scena
Ranljivi jeziki so obsojeni na počasno smrt
Prenosni računalniki
Naredi sam prenosnik
Telefoni
Sveži zrak
Tanek, hiter in … drag!
Umetna inteligenca povsod
Preizkusi
500-tica s plusom
Domači oblak
Nasveti
Prestopni iOS
Super mikroračunalniki za mobilne projekte
Umetna inteligenca za delovni vsakdan
Mobilno
Androidni intervali
Naš izbor na Androidu
Naš izbor za iPhone
Z aplikacijo proti povišanemu krvnemu tlaku
Kupite dostop do aktualne številke:
5,99 EUR mesečni zakup
