Članki - Tehnomanija

  • Internetni davek

    Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic  pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.

    Objavljeno: 25.11.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Nova sezona za mobilna plačila

    Kot kaže, je Apple s predstavitvijo lastnega sistema mobilnega plačevanja Apple Pay spet zadel v polno. Celotna industrija kartičnega in digitalnega plačevanja ga odobrava, javno ga je pohvalil celo Bill Gates. Čeprav praktično še ni v rabi, je pri konkurentih že moč opaziti mrzlično prizadevanje, da bi se vmešali v ta dobičkonosen posel. Ebay je, denimo, napovedal, da bo izločil družbo PayPal, ki bo menda samostojna privlačnejša za druge trgovce. PayPal obenem odkrito eksperimentira z Bitcoinom. Mnogi menijo, da bo Apple Pay tudi vnovič povzdignil Google Wallet. Kako pa bo na to odgovoril Microsoft?

    Objavljeno: 28.10.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Slog pred vsebino

    Jesen in zima prinašata kopico novih »pametnih« naprav, tokrat zapestnih ur. Izdelovalci so navdušeni, da imajo še eno vrsto izdelkov, ki lahko povečajo dobiček, potencialni kupci pa opazno manj. Še posebej zato, ker take ure za zdaj ne prinašajo bistvenih koristi, še posebej, ker jih uporabljamo poleg telefonov, ne pa namesto njih. Zato skušajo izdelovalci doseči všečnost predvsem z obliko, materiali, torej zunanjostjo, funkcije pa so nekako potisnjene v ozadje. Toda to velja že vrsto let tudi za navadne (neumne?) ure, pa formula očitno deluje. Ali bo slog pred vsebino značilnost vseh naprav, ki si jih bomo lahko nadeli v prihodnosti?

    Objavljeno: 30.9.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Vzpon Azije, zaton Evrope in ZDA

    Izdelovalcem računalniških izdelkov (pa tudi drugim) je že nekaj časa jasno, da je za uspeh v današnjih časih treba nasloviti predvsem azijske trge, zlasti Kitajsko. Toda zahodnjakom to uspeva le delno, saj so krajevni ponudniki vse močnejši. Tam se transformacija dogaja celo hitreje kot drugod po svetu: na Kitajskem je bilo, denimo, v zadnjem četrtletju več internetnih uporabnikov z mobilnimi napravami kot tistih z osebnimi računalniki. Zlasti po zaslugi krajevnih znamk. Medtem se v ZDA in v Evropi še vedno kitimo z dragimi izdelki podjetij, kot sta Apple in Google. Kdo ima zdaj najboljšo strategijo?

    Objavljeno: 26.8.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Internetne stvari kot mrčes

    Če gre verjeti napovedim, nas v bližnji prihodnosti čaka prava invazija najrazličnejših napravic, ki so tako ali drugače povezane prek interneta. Vsi so si enotni, da bo rast zelo hitra, morda celo prehitra. Z okoli 900 milijonov naprav z začetka tega desetletja bomo konec desetletja dosegli kvoto kar 26 milijard naprav IoT. Skupna vrednost trga teh izdelkov naj bi bila tam leta 2020  neverjetnih 7100 milijard dolarjev. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da bomo na številnih segmentih pri tem ostali povsem nepripravljeni na učinke, ki jih bodo te naprave imele na vsakdanje življenje. Predvsem s stališča varnosti, zasebnosti, pa tudi zmožnosti obdelave zajetih podatkov. Toda nekateri že snujejo povsem drugačne izdelke, ki bodo potrebni za dobo IoT.

    Objavljeno: 24.6.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Konec zasebnosti

    Sodobne mobilne naprave in tipala omogočajo zajem čedalje večjega števila informacij o početju in stanju uporabnikov, te pa pogosto prenašajo v takšne in drugačne spletne storitve. Ponudniki storitev sicer vsi v en glas trdijo, da pri tem spoštujejo zasebnost ali vsaj anonimnost, toda vsak dan je več dokazov, da pogosto ni tako. Tudi če spoštujejo nerazširjanje konkretnih osebnih podatkov in ne vohunijo za posameznikom, je sporno že to, da v ozadju tretjim stranem prodajajo podatke, pridobljene s takimi storitvami. V še večjih dvomih bomo, ko se bo našla nova zvrst storitev, kjer bo taka širitev podatkov po eni plati pravzaprav dobra tako za skupnost kot posameznika. Denimo zbiranje podatkov za boljšo optimizacijo transportnih poti ali preventivno ukrepanje pri motnjah v življenjskih signalih (vzorec vrednosti pri meritvah pritiska, utripa). Najbrž se bomo morali kaj kmalu posloviti od zasebnosti, kakor smo jo pojmovali nekoč.

    Objavljeno: 27.5.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Nove ograje v oblaku

    Kot kaže, se odnosi med ZDA in drugimi državami po svetu, tudi EU, krhajo zaradi odvisnosti od komunikacijskih poti in storitev v oblaku. Afera, povezana z agencijo NSA, je razkrila, da imajo Američani presenetljivo velik nadzor nad svetovnimi internetnimi komunikacijami, tudi kadar te ne potekajo s storitvami ali točkami v ZDA. EU zato vse glasneje govori o nekoliko bolj ograjenem območju komunikacij, kjer bi podatkovni promet ostal le znotraj članic. To je že povzročilo oster odziv ameriške trgovinske agencije USTR, ki se sklicuje na neupravičeno izključevanje ameriških ponudnikov storitev. To je najbrž dokaz, da so zadeli v bistvo. Svet morda le ne bo kar tako dovolil, da mu v internetni dobi tempo narekujejo ZDA.

    Objavljeno: 22.4.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Denar, sveta vladar

    Vizija elektronske denarne enote, ki ne bi imela matične države oziroma klasične banke, je eno, resnica pa drugo. Bitcoin je postal tako rekoč čez noč uspešnica, z ambicijo, da bi postal prevladujoče svetovno (elektronsko) plačilno, pa tudi naložbeno sredstvo. Toda po zlomu borzne hiše Mt.Gox se je marsikdo zgrozil, kako naivno in preveč poenostavljeno posredniki ravnajo s tujim denarjem. Z neustreznimi tehničnimi zaščitami, brez zavarovanj poslovanja itd. Predvsem pa pri tem nihče ni obvezan, da bi jih nadziral. Izpuhtelo je skoraj za pol milijarde dolarjev bitcoinov. Čeprav zagovorniki trdijo, da je Mt.Gox eno, bitcoin pa drugo, zgodbe z drugih borz elektronskega denarja tega ne potrjujejo. Tako Bitstamp, Flexcoin kot Blockchain so v samo nekaj dneh doživeli nepojasnjene izpade, ki nedvomno ne vlivajo zaupanja v denarno enoto. Mar je zgolj prezgodaj za tak korak ali pa so v ozadju mračne sile, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bitcoinu ne bi uspelo?

    Objavljeno: 25.3.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Komercializacija zdravja

    Če lahko verjamemo prodajnim podatkom in napovedim, bo letošnje leto zaznamovala še ena nova kategorija izdelkov – pametne zapestnice. Ti pripomočki so namenjeni ljubiteljem športa, za zbiranje zanimivih podatkov o dosežkih in napredku, pa tudi tistim, ki potrebujejo nekaj spodbude za več gibanja in boljše zdravje. Napredek na področju tipal skupaj z najnovejšimi dosežki mobilnih tehnologij omogoča zbiranje osupljive količine podatkov – od merjenja utripa, zaznavanja vsakega giba do analize spanja. Nenehno. Izdelovalcem je uspelo najti eno tistih šibkih točk skoraj vsakega potrošnika. Le kdo ne bi vložil nekaj v svoje zdravje? Prihod bo zato sunkovit – nekaj več kot 2 milijona izdelkov lani, 8 milijonov letos, 23 milijonov naslednje leto in 45 milijonov leta 2017. Morda še več kot to.

    Objavljeno: 25.2.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Chromebook!

    Še pred nekaj meseci bi si težko predstavljali, da bodo prenosniki z operacijskim sistemom Chrome OS ena največjih prodajnih uspešnic v predbožični nakupovalni mrzlici. Po zamisli in tehnični plati močno spominjajo na nekoč uspešne netbooke, a vemo, kako so ti končali. Zato tudi začetna pričakovanja niso bila velika. Toda v ZDA so dosegli v prodaji večji delež kot tablice z okolji Android in Windows 8.1. Največje presenečenje je, da so Chromebooki predstavljali kar petino vseh prodanih prenosnikov v poslovna okolja, odlično se prodajajo tudi šolam. Nizka cena in povsem dostojne alternative (dragim) programom za okolje Windows so, kot kaže, sodu končno izbile dno. Obenem je delež prodaje osebnih računalnikov PC (prenosnikov in namiznih) v letu dni zdrknil s 77,8 na 63,7 %. Neuspeh okolja Windows 8 se torej neposredno kaže v uspehu Chrome OS.

    Objavljeno: 28.1.2014 | Kategorija: Tehnomanijaveč
ph