Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Evropska komisija obljublja odpravo mobilnega gostovanja julija 2017, slovenska operaterja pa že danes ponujata pakete, ki vključujejo prenos določene količine podatkov v tujini. Kljub temu ostaja zlato pravilo, da v tujini prenos podatkov izključimo, da nas ne bi bolela glava. Kaj pa, če telefon kljub temu po omrežju prenaša podatke? S prehodom na omrežje četrte generacije (LTE) se to lahko zgodi, zato pazljivo.
Podobno, kot so žične komunikacije revolucionirali optična vlakna in prenos podatkov s svetlobo, utegne svetloba igrati ključno vlogo pri novi generaciji brezžičnega prenosa podatkov. Prvi delujoči prototipi obetajo veliko, saj obljubljajo pohitritve za več velikostnih redov v primerjavi z Wi-Fi.
V zadnjih mesecih ne le beremo, temveč tudi iz prve roke poslušamo zgodbe uporabnikov, ki jim je virus zaklenil podatke v računalniku in terja plačilo odkupnine. To podatke včasih vrne, včasih ne. Medtem ko so edina univerzalna rešitev varnostne kopije, si oglejmo, od kod prihajajo virusi, ki uporabljajo čisto mafijske metode.
Ni redko, da tehnologija prehiteva zakonodajo. Šifriranje je lep zgled, saj pravilno zašifriranih podatkov brez šifrirnega ključa ne more razvozlati nihče. Četudi imajo organi pregona v nekaterih primerih s sodno odredbo zagotovljeno pravico dostopa do podatkov, je iz tehničnih razlogov ne morejo udejanjiti. In takšno tehnologijo imajo že običajni mobilni telefoni, ki jih kupimo v prosti prodaji.
Mobilni telefoni so v zadnjih letih tako napredovali, da le stežka najdemo kakšno podobnost s tistimi izpred dveh desetletij. Ena redkih komponent, ki so ostale nedotaknjene, je kartica SIM, s katero telefon dobi identiteto in se predstavi omrežju. A zadnje napovedi kažejo, da se bodo naposled poslovile tudi legendarne »SIMke«.
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
V zadnjih letih računalniki pospešeno osvajajo področja, ki smo jih imeli dolgo časa za neosvojljive trdnjave človeškega razuma. Šahiranje je že lanski sneg, danes računalniki vozijo avtomobile po mestih, prepoznavajo govor in prevajajo, igrajo kvize, zdravijo, analizirajo družabno omrežje in vaše nakupe. Dobrega pol stoletja smo potrebovali, da smo izdelali računalnike, ki se učijo in znajo stvari, ki jih njihovi tvorci ne obvladajo. Poglejmo, kako.
Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
