Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Obstaja elektromagnetno sevanje, ki v trenutku spraži vse organsko, kar mu pride naproti. Obstaja tudi tako, ki povzroča mutacije in počasno širjenje raka. Ter obstaja elektromagnetno sevanje, ki mu je tudi vinska mušica lahko izpostavljena vse dneve, pa se ne bo nič poznalo. Pomembno je razlikovati med njimi, da se ne bi bali zvitih vrvi namesto kač.
Česar se je do zdaj dotaknil Elon Musk, se je spremenilo v zlato. PayPal je definicija uspeha, SpaceX vozi tovor (in kmalu tudi astronavte) na mednarodno vesoljsko postajo, SolarCity precej dobro oskrbuje Kalifornijo s sončno električno energijo, Tesla Motors pa orje ledino s svojimi električnimi avtomobili in z baterijami zanje. Pred meseci je Musk napovedal baterije, ki bodo napajale celotna gospodinjstva.
Internetno hrbtenico že dve desetletji v glavnem sestavljajo optične povezave med večjimi vozlišči in razvejišči, medtem ko so optične povezave do končnih uporabnikov prispele šele v zadnjih letih. Lani smo pogledali, kako so med seboj povezani kontinenti (Podvodni internet, Monitor 04/14), letos pa smo se pogovorili s predstavniki največjih ponudnikov telekomunikacijskih poti v Sloveniji in raziskali našo internetno hrbtenico ter povezave do tujine.
Danes v svojem telefonu ali tablici nosite naokoli dve, štiri ali osem gigaherčnih procesorskih jeder, ki zmorejo sto in več milijard operacij na sekundo, za to pa porabijo manj energije kot pozicijske luči na avtomobilu. Pred dvajsetimi leti so bili osebni računalniki tisočkrat počasnejši, mobilni telefoni pa bolj podobni opekam kakor tablicam. Zgodba o razvoju procesorjev za mobilne naprave je obenem zgodba o vzponu podjetja ARM, ki je po desni prehitelo Intelovo arhitekturo x86.
Ob ogledu risanega filma ali risanke redkokdaj pomislimo, koliko ur človeškega in računalniškega dela se skriva v ozadju. Časi risanja likov na folijo ali snemanje sličico po sličico so že zdavnaj minili, saj danes vse več dela prevzemajo zmogljivi superračunalniki. V njih nastanejo tridimenzionalni liki, ki jim animacija vdihne življenje, za to pa potrebujemo nepredstavljivo računsko moč. Če bi namreč poizkusili celovečerno risanko izrisati na domačem računalniku, bi za to potrebovali več kot tisoč let.
Ko v brskalniku vtipkate naslov japonske spletne strani, se ta čez slabo sekundo odpre. V tem času so podatkovni paketki prepotovali večji del celinske Evrope, dno Sredozemskega morja, Rdeče morje in pod Indijskim oceanom do Pacifika na Japonsko. In nazaj. Ali pa so ubrali pot v nasprotno smer, prek Atlantika, čez ZDA in Pacifik. Povezljivost vseh naseljenih kontinentov zagotavlja zapleten sistem slabih 300 podmorskih kablov v skupni dolžini prek 800.000 kilometrov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
