Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Pred 30 leti je hekerjem in računalniškim virusom uspelo v najslabšem primeru izpisati na zaslon kakšne hudomušne enovrstičnice. Pred dobrim desetletjem so uničevali osebne računalnike in podatke na njih, a je bila škoda omejena. Danes so na udaru banke, bolnišnice, jedrske centrifuge. Jutri bo internet stvari (IoT) v internet priključil tudi vaša garažna vrata, hladilnik in črpalko za bazen. Hekerji so že zdavnaj zavihali rokave.
Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
V zadnjih letih računalniki pospešeno osvajajo področja, ki smo jih imeli dolgo časa za neosvojljive trdnjave človeškega razuma. Šahiranje je že lanski sneg, danes računalniki vozijo avtomobile po mestih, prepoznavajo govor in prevajajo, igrajo kvize, zdravijo, analizirajo družabno omrežje in vaše nakupe. Dobrega pol stoletja smo potrebovali, da smo izdelali računalnike, ki se učijo in znajo stvari, ki jih njihovi tvorci ne obvladajo. Poglejmo, kako.
Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
