Nobena skrivnost ni, da imajo države obveščevalne in protiobveščevalne agencije, ki zbirajo podatke o početju drugih držav. Tudi ni nobena skrivnost, da elektronske komunikacije z internetom na čelu ponujajo izvrstne možnosti za nadzor in prisluškovanje. Kljub temu je razkritje britanskega časnika Guardian, kako NSA množično prestreza elektronske komunikacije in vohuni za svojimi državljani in tujci, dvignilo neznansko veliko prahu.
V soboto 15. junija so slovenske spletne strani začele množično streči piškotke, tako se je zdelo. Na katerokoli spletno stran smo odjadrali, povsod nas je čakalo opozorilo, da bo stran v naš računalnik za boljšo uporabniško izkušnjo shranila piškotek.
Dvoje na zemlji je neizogibno, pravijo starejši: davki in smrt. To velja, če ste človek. Podjetjem načeloma ni treba umreti, dokler so dobičkonosna. Če pa ste multinacionalka, vam ni treba plačati niti (vseh) davkov. Razkrivamo ozadje zapletene in dovršene sheme, s katero se Apple, Google, Microsoft in druge multinacionalke vsako leto izognejo plačilu več deset milijard dolarjev davkov.
Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si – je veljalo v starih predinternetnih časih. Danes se čedalje bolj uveljavlja nečimrna različica tega reka: povej mi, koliko prijateljev in podpornikov imaš v družabnih omrežjih, pa ti povem, koliko veljaš. V moderni družbi, kjer je naprodaj vse, je rezultat pričakovan. V internetu lahko kupite navidezne prijatelje in podpornike na Twitterju. In to za cent po kosu.
Komercialna programska oprema je dobesedno preluknjana. Zaradi hitrega tempa izdajanja novih različic in pomanjkljivega testiranja, v kar razvijalce sili naglica na trgu, ima kopico hroščev in ranljivosti. Izdelovalci jih zato po najboljših močeh s posodobitvami in popravki odpravljajo. So pa specializirana podjetja in posredniki, ki odkrite ranljivosti ljubosumno skrivajo pred javnostjo, da jih laže prodajo obveščevalnim agencijam, velikim multinacionalkam in drugim zainteresiranim strankam. S tem služijo milijone. In omogočajo vdore.
Za karneval ste skočili v Rio de Janeiro. O Braziliji ste razmišljali že nekaj časa, zato ste na internetu pred odhodom pregledali nešteto člankov o karnevalu, si prebrali kup forumov in po dolgem in počez prečesali ponudbo letalskih družb. Ko ste bili nekega dne dokončno odločeni, ste zagnali računalnik, odprli brskalnik, na hitro še enkrat pregledali ponudbo letalskih vozovnic pri različnih prevoznikih in izbrali najugodnejšo. Sami pri sebi čutite, da ste sklenili odlično kupčijo. Kaj bi porekli, ko bi vedeli, da na istem letu eno vrsto za vami sedi nekdo, ki je karto rezerviral istega dne ob isti uri na isti spletni strani kot vi, a je zanjo odštel pol manj?
Internet kot zadnje zatočišče anonimnosti in svobode izražanja je dobil svojo valutno ustreznico. Bitcoin je decentralizirana, anonimna in elektronska valuta, s katero lahko kupimo vse, od internetnih domen do heroina. Bitcoin namesto na zaupanju temelji na matematičnem šifriranju, namesto ličnih bankovcev pa uporablja izmuzljive elektronske bite. ECB in FBI zato že razmišljata, kako bi ga zauzdala.
V kleteh neopaznih poslopij in v velikih halah tiho brni na tisoče strežnikov, ki med seboj trgujejo v milijardah dolarjev. Po njihovih kablih se vsak dan pretaka usoda svetovnega prebivalstva. Algoritmi, ki so prezapleteni, da bi jih docela doumeli, v milisekundah sprejemajo odločitve, ki krojijo svetovno ekonomijo, pokojninske blagajne in ceno ogrevanja stanovanj. In se občasno zmotijo.
Virusi so v zadnjih desetletjih napredovali od neškodljivih hudomušnih skupkov kode do zapletenih in obsežnih programov, ki skrivaj sabotirajo izdelavo jedrskega orožja, prisluškujejo državnim podjetjem in multinacionalkam in so sposobni spraviti na kolena celotne države. Mesto naročnikov so prevzele vlade, izvajalci pa so obveščevalne agencije in vojska. Vojna se je s klasičnih bojišč že zdavnaj preselila v internet.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
