V predinternetni dobi je bila javna ponudba delnic sklepni korak v zorenju podjetja. Pogoji borz za kotacijo so bili strogi, podjetja so morala izkazati dobičkonosnost, trden položaj in jasne načrte za prihodnost. Dandanes se ponavljajo nora leta s preloma tisočletja, ko je več milijard vredno vse, kar diši po internetu in delitveni ekonomiji.
Ko govorimo o mobilnih omrežjih, umetni inteligenci in drugih novih tehnologijah, običajno pomislimo na Silicijevo dolino, toda tej pregovorno zibelki visoke tehnologije in inovacij za ovratnik diha najbolj poseljena država na svetu. Kitajska obvladuje proizvodnjo ključnih elementov, vlaga milijarde v infrastrukturo in vodi pri razvoju številnih novih tehnologij.
Skoraj nemogoče je danes uporabljati internet, ne da bi ob tem uporabili vsaj kakšno Googlovo storitev ali aplikacijo. Tehnološki gigant ve, kaj iščemo, kod hodimo, kje živimo in kaj si želimo. Veliko informacij mu damo sami, še več pa jih zbere, ne da bi se tega sploh zavedali. Raziskava ameriške univerze Vanderbilt razkriva, da se telefon z Androidom več kot stokrat dnevno pogovarja z Googlovimi strežniki, četudi ga sploh ne uporabljamo.
Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse računske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo več življenja. Postaviti en strežnik res ni huda znanost, povsem drugače pa je poskrbeti za usklajeno delovanje milijonov procesorjev in diskov, ki brnijo v več halah na različnih tektonskih ploščah.
Od nekdaj je bila potreba po enostavnem, ponavljajočem se, dolgočasnem delu. Razmah tehnologije, računalništva in interneta tega ni v celoti odpravil. Nasprotno, ponekod je poskrbel za nove primere. Je pa internetna globalizacija ceno takega dela sklestila na absolutni minimum, ker si danes konkurirajo ljudje z vsega sveta. Za uro prepisovanja za OCR slabo berljivega besedila se zasluži deset centov. Toda poznamo tudi spodbudne zgodbe o tem, kako moderna tehnologija dviguje življenjski standard najrevnejših.
V zadnjih mesecih je čedalje več pritožb uporabnikov, ki so v novih monitorjih ali televizorjih po daljši rabi zagledali duhove minulih prizorov. Problem »vžganih slik«, ki smo ga poznali z zaslonov s katodno cevjo, se v najnovejših tehnologijah kljub vsemu pojavlja. Praktične izkušnje s tem so imeli tudi nekateri naši bralci.
Skorajda ne mine teden, ko ne bi brali o dogajanju na ameriških sodiščih, kjer se svetovni tehnološki velikani pravdajo zaradi kršitev patentov. Največkrat se primeri končajo s poravnavami, doživeli pa smo že milijardne razsodbe in desetletje trajajoče jare kače pritožb in razveljavitev.
Računalniške igre so že zdavnaj prerasle okvire lahkotne zabave. Prav tako ne gre zgolj za industrijo, katere dobički se merijo v milijardah. Za številne posameznike je igranje računalniških iger postalo resen poklic. Ne manjka prvenstev, srečanj in tekmovanj, kjer se sodelujoče ekipe pomerijo in potegujejo za bogate nagrade. Prenose si ogleda več milijonov ljudi.
Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so se razvila v visokotehnoloških podjetjih in raziskovalnih laboratorijih, a niso ostala zgolj tam. V internetu so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika.
V zadnjih tednih in mesecih je bila ena izmed najpogostejših kritik bitcoina, posredno pa tudi drugih sorodnih kriptovalut, velikanska poraba energije. Nekatere ocene so energijo, ki je potrebna za obratovanje omrežja bitcoina, primerjale s porabo energije celotne države Danske ali Irske. Hkrati smo lahko prebrali, da bitcoin za to, da izvede eno transakcijo, porabi tisočkrat več energije od omrežja Vise. Poskusimo oceniti, koliko energije je bitcoin res porabil v začetku tega leta.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
