Objavljeno: 14.6.2022 | Avtor: Matej Huš | Monitor Posebna 2022

Ko vse ZVEMo na daljavo

Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.

Včasih so bili kartoni, telefoni in papirji. Celotna zgodovina bolezni in terapij posameznika je bila z bolj ali manj čitljivo pisavo zdravnika zapisana na črtastih listih, zloženih v rumen karton, v omarah nekje pri izbranem zdravniku. Na preglede smo se naročali s tiskanimi napotnicami, predpisana zdravila smo dvigali s papirnatimi recepti, marsikaj pa se je dalo izvedeli ali urediti tudi po telefonu. Zaradi vse analognosti je bil sistem seveda manj učinkovit, kot bi bil lahko, a je deloval, predvsem pa alternativ ni bilo. Potem so prišli računalniki, internet in evropska sredstva.

V zVEM lahko preverimo čakalne dobe in okvirne datume za vse posege.

Projekt eZdravje, ki se je začel leta 2008 in je večidel z evropskimi sredstvi potekal do novembra 2015, je bil največji projekt informatizacije zdravstvenih storitev v Sloveniji. Po letu 2015 sistem upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz). Od novembra 2015 je sistem v uporabi na primarni ravni, od februarja 2016 pa tudi na sekundarni in terciarni v celotni Sloveniji. Domači uporabniki, torej pacienti, pa ga poznajo prek enotnega portala zVEM, ki omogoča dostop do različnih storitev in podatkov: eRecept, eNaročanje, eDokumenti, Centralni register podatkov o pacientih (CRPP) itd.

Covid

Če se je javnost množično seznanila s portalom zVEM ravno zaradi covida, začnimo pri tem. Že na prvi strani je razdelek Covid, kjer lahko snamemo dvojezično digitalno covidno potrdilo o cepljenosti, prebolelosti ali testiranju (PCR ali HAG) v slovenščini, italijanščini ali madžarščini in angleščini. Ustvarjeno potrdilo v obliki PDF, ki ima poleg najpomembnejšega elementa, ki je koda QR, še v besedilu zapisane osnovne podatke in ga lahko prenesemo na disk, se ustvari iz podatkov v CRPP. Če jih tam ni, tudi potrdila ne bomo dobili. Druga funkcionalnost je zdaj že pozabljeno naročanje na cepljenje proti covidu. Zanimivejše in uporabnejše so ostale možnosti eZdravja.

eNaročanje

Sistem eNaročanje omogoča izdajo in pregled napotnic (eNapotnice) ter dejansko napotitev bolnika. Čakalne dobe, ki so velik problem v zdravstvu, se med posameznimi ustanovami razlikujejo. Zlahka se primeri, da je za neki poseg v Ljubljani več kot enoletna čakalna doba, v Murski Soboti pa bomo na vrsti praktično takoj. Zavihek Pregled čakalnih dob omogoča izpis čakalnih dob za katerokoli zdravstveno storitev in glede na stopno nujnosti (redno, hitro, zelo hitro) ter prvi razpoložljivi termin. Za vsako ustanovo so zapisane tudi osnovne informacije in morebitne opombe, vse skupaj pa seveda velja preveriti tudi po telefonu.

Prenašanje papirnatih napotnic sem in tja je končno zgodovina. V zavihku Moje napotnice vidimo vse izdane napotnice z imenom storitve, datumom izdaje, zdravnikom izdajateljem in s stanjem (vpisan, izveden). Ključna funkcija je naročanje, za katero potrebujemo število zdravstvenega zavarovanja in 13-mestno številko e-napotnice. Pacienta seveda lahko naroči že izdajatelj napotnice, in to k izvajalcu, ki ga bolnik izbere, lahko pa to stori tudi sam (Moja naročila). Možnosti je več, od telefonskega naročila do neposrednega stika z izvajalcem, a daleč najenostavnejša možnost (vsaj za bralce te revije) je portal zVEM. Ta omogoča naročilo, v nekaterih primerih pa tudi odpoved termina, prenaročitev k drugemu izvajalcu (recimo s krajšo čakalno dobo). Hkrati eNaročanje vodi evidenco izkoriščenih napotnic, vključno z datumom storitve in izvajalcem.

eRecept

Pregledi se pogosto končajo s predpisanimi terapijami, kamor sodijo tudi zdravila. Storitev eRecept prikazuje vse izdane recepte in njihovo stanje, torej ali so neizkoriščeni, delno porabljeni ali porabljeni. Vidimo lahko, kaj nam je bilo predpisano, kdaj, koliko preostalih izdaj nam je še na voljo itd. Na vsak recept lahko kliknemo, če nas zanimajo podrobnosti, denimo zelo kratka (enovrstična) navodila za uporabo, količina, tip recepta in terapije, razlog obravnave, zdravnik in nekaj drugih polj. S klikom na Info pa se prikažejo še tehnični podatki neposredno iz Centralne baze zdravil, kamor sodijo komercialno poimenovanje izdanega zdravila (npr. Lekadol), pakiranje, generično ime učinkovine (npr. paracetamol), farmacevtska oblika (npr. tableta), cena itd. Centralna baza zdravil (www.cbz.si) je uporabna spletna stran, ki je dosegljiva tudi samostojno in omogoča brskanje po vseh registriranih zdravilih, zVEM pa vsebuje globoko povezavo točno do predpisanih zdravil.

zVEM omogoča pregled napotnic, receptov, izvidov in naročanje.

Kakor so napotnice elektronske in lahko dobimo le papirni izpis, so tudi recepti elektronski. To pomeni, da pri obisku farmacevta sploh ne potrebujemo drugega kakor zdravstveno kartico. Lekarnar bo v svojem informacijskem sistemu videl seznam vseh neizdanih zdravil, torej neizkoriščenih receptov, in bolniku izdal ustrezno zdravilo, to pa zabeležil tudi v informacijski sistem. Še vedno pa obstajajo klasični papirnati recepti (in tudi napotnice) za najvišjo stopnjo nujnosti (Nujno), saj tam odlašanje, tudi zaradi tehničnih težav, ni dopustno. Papirnati so še vedno tudi tako imenovani beli recepti.

eDokumenti

Tretji del portala zVEM je zavihek eDokumenti, kjer je v glavnem dostop do izvidov. Po preiskavah dobimo izvid, ki ga izdajatelj samodejno shrani tudi v CRPP. Na enem mestu imamo tako zbrane vse elektronske izvide, do katerih imajo dostop zdravniki in bolnik. Poleg izvidov pa tu dobimo še covidna potrdila, podatke o bolniku (alergije, akutne bolezni in stanja, kronične bolezni in stanja), osnovne podatke o pacientu (osebni podatki in opredeljeni zdravniki) in povzetek pisnih izjav volje.

Zunanje storitve

Čeprav je eZdravje hvalevreden projekt, ki je poskušal na enem mestu zbrati vse podatke v povezavi z zdravstveno obravnavo in s stanjem posameznika, so nekateri drobci razdrobljeni tudi po drugih spletnih straneh. Portal zVEM ima tudi zavihek Zavarovanje, ki nas odpelje do drugega spletnega mesta Moj ZZZS. Ta je na prvi pogled nekoliko starejšega dizajna, a prav tako vsebuje kopico koristnih informacij.

Na prvi strani vidimo, ali imamo urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter pri kom. V levem meniju pa je kup zavihkov, ki skrivajo še druge informacije. Osebni podatki vsebujejo podatke o zavarovancu (identiteta, prebivališče), Obvezno zdravstveno zavarovanje pa podatek o tem, od kdaj in po katerem delodajalcu smo zavarovani. Na zavihku Zgodovina obveznih zdravstvenih zavarovanj vidimo tudi podatke o preteklih delodajalcih. Izbrani osebni zdravniki so polje, ki ima še vedno precej državljanov prazno. Portal omogoča le pregled opredelitev, ne pa tudi menjave.

Zelo zanimiv je tudi zavihek Zdravstvene storitve, kjer lahko od leta 2013 pregledamo, katere zdravstvene storitve smo koristili in koliko so stale ZZZS ter koliko je primaknilo dopolnilno zavarovanje. Evidenca Izdana zdravila in živila je v principu enaka kakor v zVEM, kar velja tudi za Aplicirana ambulantna in bolnišnična zdravila. Vidimo lahko še Medicinske pripomočke in izdane Listine za tujino. Od leta 2019 so na voljo tudi Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Portal Moj ZZZS je torej bolj administrativno orientiran, saj prikazuje predvsem podatke, ki so relevantni za zavarovalnico, torej podatke o zavarovanju in njegovo koriščenje.

Iz nerazumljivih razlogov je povsem na drugem mestu še eno pomembno opravilo – izraz volje za posmrtno darovanje organov. Da se o tem ni treba odločati svojcem, se lahko še za časa svojega življenja odloči vsak sam. To je možno storiti osebno na več lokacijah, ki so objavljene na spletnih straneh Slovenija Transplanta, ali elektronsko prek eUprave. Z računom SI-PASS (ali digitalnim potrdilom) se moramo prijaviti v eUpravo (e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/darovanje-organov.html) in digitalno podpisati, da želimo po smrti postati potencialni darovalec organov. Tega podatka v zVEM v dokumentu Pisne izjave volje tudi po oddaji obrazca prek eUprave ni.

ZZZS na odprtih straneh (brez prijave) omogoča še naročanje nove slovenske ali evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, preverjanje veljavnosti potrdila A1 (za v tujino napotene delavce) in statusa zavarovanja.

Česa ni

V primerjavi s papirno dobo pred digitalizacijo sta zVEM in Moj ZZZS fantastična sistema, ki nudita ne le ogromno podatkov, temveč tudi možnosti marsikaj urediti na daljavo. Tehnična zahtevnost prijave počasi ni več legitimen očitek, saj so prihajajoče generacije digitalno pismene, enotni sistem preverjanja identitete SI-PASS pa to združi v eno točko. Še več, nekatere storitve je moč izvesti tudi brez prijave, denimo pregled čakalnih dob in eNaročanja (potrebujemo le številko napotnice in številko zdravstvenega zavarovanja). A po drugi plati na strani narocanje.ezdrav.si na veliko piše Navodila za uporabnike eNaročanje, ki odpre stran z mastnim napisom »Iskana stran ne obstaja«. Funkcionalnosti ne krni, uporabniško izkušnjo za manj vešče pa precej.

Moj ZZZS vsebuje več administrativnih in finančnih podatkov.

Zagotovo obstaja kopica tehničnih, pravnih, zgodovinskih in še kakšnih razlogov, da sta Moj ZZZS in eZVEM različni storitvi, a končni uporabnik ima zato slabšo uporabniško izkušnjo. Če je ZZZS edini ponudnik zdravstvenega zavarovanja in del paradržavnega sektorja, bi bili storitvi pač združeni. Ali je to težje implementirati in terja več truda pri zagotavljanju varovanja podatkov in urejanja dostopa? Zagotovo. Ali uporabniki to zaslužimo? Prav gotovo tudi.

Pisec teg vrstic je bil pred nekaj leti cepljen proti steklini in letos še proti klopnemu meningitisu, kar ima vestno zabeleženo v rumeni knjižnici. Zakaj v zVEM ni podatka o teh cepljenjih, ne vem. Šivanje ob incidentu, zaradi katerega je bilo potrebno cepljenje proti steklini, je v Moj ZZZS zavedeno, cepljenje pač ne (pa čeprav ga je plačal isti ZZZS). Ti podatki so zagotovo v nekem informacijskem sistemu, zato bi jih želel tudi v zVEM.

Enako velja za darovanje organov. Kljub izpolnjeni izjavi na eUpravi tega ni mogoče videti nikjer v zVEM ali Moj ZZZS. Lahko pa tam vidimo izbrane osebne zdravnike, a jih ne moremo zamenjati. Z njimi je sicer zaradi pomanjkanja v Sloveniji križ, a lani izveden postopek zamenjave je bil daleč od digitaliziranosti. Postopek sem sicer sprožil po elektronski pošti, potem pa je vseboval pošiljanje obrazcev PDF po elektronski pošti, tiskanje in ročno podpisovanje ter pošiljanje nazaj. Pri čemer je v resnici glavni problem najti prostega osebnega zdravnika. ZZZS sicer na svojih spletnih straneh objavlja vsakomesečne sezname, a v praksi je najti prostega osebnega zdravnika misija nemogoče.

Kako vstopiti v zVEM

Za polni dostop do zVEM, ki ga najdemo na naslovu https://zvem.ezdrav.si, potrebujemo profil, ki ga ustvarimo ob prvi prijavi. Svojo istovetnost moramo dokazati na varen način, za kar se uporablja centralizirana storitev SI-PASS. Prijavimo se lahko z digitalnim potrdilom, s kratkim sporočilom (smsPASS), z računom Rekono ali Halcom One. Ob vsakem naslednjem obisku ne potrebujemo posebnega gesla, temveč zadostuje potrditev identitete z enim od opisanih načinov.

Obstaja tudi mobilna aplikacija Zvem, ki omogoča dostop do storitev prek mobilnega telefona. Na mobilnih telefonih načelno nimamo nameščenih digitalnih potrdil, zato jo s profilom povežemo in aktiviramo nekoliko drugače. Prvikrat se moramo v profil prijaviti na osebnem računalniku in izbrati možnost Aktivirajte mobilno aplikacijo, kar izpiše kodo QR. Potem odpremo aplikacijo na telefonu in kodo poskeniramo (lahko tudi vpišemo alfanumerično kodo), da se mobilna aplikacija trajno poveže z našim profilom.

Za dostop torej potrebujemo delujoč SI-PASS, ki podrazumeva digitalno potrdilo, ali delujoč smsPASS in vsaj prvikrat aktiviran račun na računalniku. V spletno stran zVEM (torej ne prek mobilne aplikacije) pridemo tudi neposredno iz brskalnika na telefonu, a bo še najlaže uporabiti smsPASS, saj certifikatov večinoma nimamo nameščenih. A to je nesmiselno, saj je za majhne zaslone na mobilnih napravah mobilna aplikacija primernejša od spletne strani v brskalniku.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji