Afera Cambridge Analytica se odvija po predvidenih smernicah. Generalni direktor omrežja Facebook, Mark Zuckerberg, je sredi aprila sedel na vroči stol obeh domov ameriške politike in odgovarjal na bolj in manj posrečena vprašanja ameriških senatorjev in kongresnikov o poslovnih praksah svojega podjetja.
Po razkritjih afere Cambridge Analytica, kjer se je izkazalo, da je omrežje Facebook podatke o svojih uporabnikih delilo z več podjetji, ta pa so jih nato izkoriščala v oglaševalske namene, so svoj kos mesa poleg razburjenih uporabnikov in nevladnih organizacij zahtevali tudi ameriški politiki v senatu in kongresu.
Facebook je konec marca pretresla nova afera. Žvižgač iz britanskega podjetja Cambridge Analytica je novinarjem časopisa Guardian razkril zlorabe podatkov o uporabnikih tega omrežja, za katere je Zuckerbergova ekipa vedela, a jih ni preprečila. Cambridge Analytica je nato podatke uporabila za oblikovanje oglasnih sporočil, s katerimi so po mnenju nekaterih odločilno vplivali na razplet volilne tekme v ZDA, referenduma o »brexitu« v Veliki Britaniji in kar nekaj volitev v drugih državah po svetu.
Poleti 2017 so raziskovalci z ameriške univerze Washington v spletu objavili posnetek govora nekdanjega predsednika Baracka Obame. Govor je bil resničen, obraz Baracka Obame pa ne. Raziskovalci so namreč iz vsem dostopnih videoposnetkov njegovih govorov sestavili prepričljiv vizualni model njegove podobe in jo uporabili za reprodukcijo njegovih javnih nastopov.
Nekaj dni po novem letu se mladenič s prijateljema in kamero sprehaja po Aokigahari, »gozdu samomorov«, na Japonskem. Kraj je svetovno znan kot zadnje počivališče ljudi, ki se iz različnih razlogov odločijo, da ne marajo več živeti. Nenadoma kamera opazi na drevesu viseče truplo. »Smo ravnokar našli truplo, ki visi z drevesa?« se vpraša svetovno znani ameriški vloger, dvaindvajsetletni Paul Logan. Njegove vloge spremlja petnajst milijonov ljudi.
Če se nam je še lani zdelo, da so razprave o kibernetskih napadih, varovanju kritične infrastrukture in drugih dejavnikih vojskovanja v kibernetskem prostoru, kjer namesto tankov preštevamo strežnike, namesto vojakov pa strokovnjake, usposobljene za vojskovanje v prostoru ničel in enic, nekako oddaljene, smo lahko letos skorajda na lastni koži občutili posledice kibernetskih napadov ter bili na svetovni ravni priča večkratnim kibernetskim bitkam med posamezniki, interesnimi skupinami in državami.
Izvolitev Donalda Trumpa in poslabšanje političnega ozračja v Združenih državah Amerike je bil očitno dovolj glasen signal, da se zdaj vedno več ljudi resno sprašuje – bi morala država z regulatornimi okviri poseči v dolino silicija?
Letos poleti se je zazdelo, da je na delu nov kriptovirus, ki uničuje sisteme in povzroča veliko poslovno škodo. Po spletu so se razširile objave, da prihaja uredba GDPR, da ni nanjo skoraj nihče pripravljen, da bo tukaj prej, kot si mislite, in da bodo posledice res katastrofalne.
Posebnosti posameznih skupin ljudi s senzornimi poškodbami (vid, sluh, gibala) in tistih z motnjami v duševnem razvoju zahtevajo široke in hkrati zelo različne prilagoditve izpisa digitalnih vsebin, prilagoditve s področja vnosa ukazov in drugih podrobnosti uporabniške izkušnje, obenem pa razvoj tehnologij ni komercialno zanimiv in prinaša visoke stroške nakupa za končne uporabnike.
Navajeni smo že oglasov za magične kremice proti gubam in oglasov za povečevanje spolnih udov – kaj pa pravite na oglase za magično pohitritev računalnika? Če ste količkaj »računalnikarja«, jih gotovo preskočite, ciljna publika, nepoznavalci, pa gotovo večkrat nasedejo. Tokrat smo tudi mi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih