Na startu reli dirke se gnete vozil. Američani, Italijani, Japonci, Slovenci in drugi narodi iz vsega sveta se bodo tokrat pomerili v grškem Argolisu. Rok si je za to tekmo izbral klasiko – avtomobil Fiat 131 Abarth Rally, s katerim je zmagal že na prejšnji tekmi. Vsi tekmovalci nestrpno čakajo na zeleno luč, ki bo oznanila začetek dirke. Tri, dve ...
Facebook na svojem družabnem omrežju največkrat »urednikuje« algoritemsko. Zaradi velikosti omrežja drugače tudi skorajda ni možno. Toda – komu se pritožiti, če vas je izbrisal algoritem?
Težko bi našli boljši primer samorealizacije posameznika skozi njegovo službo, kot je primer Petra Thiela in njegovega podjetja Palantir. Zgodba o podjetju, ki na področju podatkovne ekonomije odpira nova etična vprašanja o družbenih problemih in tehnokratski ugrabitvi javnega diskurza, je namreč neločljivo povezana z njegovim ustanoviteljem in njegovim osebnim pogledom na svet.
Aplikacije za sledenje stikov z morebiti okuženimi – da ali ne? Tehnologija obstaja, celo več jih je, toda ali tudi deluje? Ali smo kot družba pripravljeni na izzive, ki jih tovrstno sledenje, čeravno domnevno v prid vseh, prinaša?
Tehnologije prepoznavanja obrazov so vse bolj prisotne tudi v Sloveniji. Že zdavnaj ne gre več za novotarijo tehnodeterministične elite, ki jo lahko videvamo v znanstvenofantastičnih filmih oziroma prototipih tehnološke industrije, temveč se prepoznavanje obrazov tudi v Sloveniji vedno bolj uveljavlja kot tehnološka rešitev na več področjih.
Eden od gordijskih vozlov svetovne ekonomije je zagotovo »obdavčitev interneta«. Spletna ekonomija predstavlja vedno večji del bruto domačega proizvoda več svetovnih držav, z dostopom do spleta se je vzpostavila nova ekonomija spletnih storitev, splet je odprl nove načine blagovne menjave. Zakonodaja temu (še) ne sledi.
Tehnologije za prepoznavanje obrazov počasi prihajajo v splošno rabo. Lahko jih zasledimo v pametnih telefonih in drugih napravah zabavne elektronike, kjer uporabnikom biometrični podatki ponujajo novo bližnjico med varnostjo in uporabnostjo, najdemo jih v komercialnih sistemih zasebnega sektorja, kjer odpirajo nove možnosti oglaševanja, varovanja, nakupovanja, so v velikih sistemih državnega varnostnega aparata, kjer predstavljajo natančnejše orodje za preganjanje kriminala in terorizma.
»Google bo poskusil s tehnologijo izboljšati življenje Kanadčanov, ki živijo v Torontu,« so mediji pred dvema letoma pojasnjevali podpis pogodbe med kanadskimi oblastmi in podružnico podjetja Google, Sidewalk Labs, ki si je podobno izjavo vgravirala kot operativno geslo.
Svetovni splet že dalj časa trpi pod pritiskom različnih interesnih skupin, ki si poskušajo na novem področju ekonomije in družbenega življenja vzeti svoj kos pogače. Hkrati s spletno vseprisotnostjo v našem življenju, kjer v digitalnem okolju živimo, ustvarjamo in delujemo kot državljani, nastajajo tudi vedno večji apetiti različnih industrij, ki poskušajo v tem okolju maksimizirati svoje dobičke.
Tržišče informacijske tehnologije poka po šivih. Tako z vidika različnih ponudnikov strojne in programske opreme kot tudi njihovega geografskega izvora. Informacijska tehnologija že zdavnaj ni več domena zahodne doline Silicija, temveč se na tem področju vedno bolj krepijo tudi vzhodne države, kot sta Kitajska in Rusija.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
